Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Job

16

1Então Jó respondeu, dizendo:
1In Job odgovori in reče:
2Tenho ouvido muitas coisas como essas; todos vós sois consoladores molestos.
2Enakih reči sem že slišal veliko; sitni ste vi tolažniki vsi!
3Não terão fim essas palavras de vento? Ou que é o que te provoca, para assim responderes?
3Je li že konec vetrovitim besedam? ali kaj te draži, da odgovarjaš?
4Eu também poderia falar como vós falais, se vós estivésseis em meu lugar; eu poderia amontoar palavras contra vós, e contra vós menear a minha cabeça;
4Lahko bi tudi jaz govoril kakor vi! Ako bi duša vaša bila na mojem mestu, lahko bi spletal besede zoper vas in zmajeval z glavo nad vami;
5poderia fortalecer-vos com a minha boca, e a consolação dos meus lábios poderia mitigar a vossa dor.
5rad bi vas krepčal z usti svojimi in usten mojih tolažba naj bi vam lajšala bol.
6Ainda que eu fale, a minha dor naõ se mitiga; e embora me cale, qual é o meu alívio?
6Ako govorim, se ne ustavi bolečina moja, ako pa molčim, koliko pojemlje?
7Mas agora, ó Deus, me deixaste exausto; assolaste toda a minha companhia.
7Res me je že Bog trudnega storil; – opustošil si vso družino mojo.
8Tu me emagreceste, e isso constitui uma testemunha contra mim; contra mim se levanta a minha magreza, e o meu rosto testifica contra mim.
8Trdo si me zgrabil, za pričo zoper mene; in postavila se je proti meni moja shiranost, pričujoč zoper mene.
9Na sua ira ele me despedaçou, e me perseguiu; rangeu os dentes contra mim; o meu adversário aguça os seus olhos contra mim.
9Raztrgal me je v jezi svoji in preganjal, škripal je z zobmi nad menoj; kot nasprotnik moj me ostro gleda z očmi svojimi.
10Os homens abrem contra mim a boca; com desprezo me ferem nas faces, e contra mim se ajuntam � uma.
10Razdrli so usta svoja zoper mene, zasramujoč so me bili v lice, v trumo se zbirajo zoper mene.
11Deus me entrega ao ímpio, nas mãos dos iníquos me faz cair.
11Bog mogočni me je izročil malopridnežem, pahnil me je v roke brezbožnežem.
12Descansado estava eu, e ele me quebrantou; e pegou-me pelo pescoço, e me despedaçou; colocou-me por seu alvo;
12Užival sem mir, pa me je strl, zgrabil me je za tilnik in me raztrupal, postavil me je za cilj svojim pšicam.
13cercam-me os seus flecheiros. Atravessa-me os rins, e não me poupa; derrama o meu fel pela terra.
13Obkolili so me strelci njegovi, razklal mi je obisti nemilo, na tla je cedil žolč mojo.
14Quebranta-me com golpe sobre golpe; arremete contra mim como um guerreiro.
14Vsekava mi rano za rano, zaganja se vame kakor vojni junak.
15Sobre a minha pele cosi saco, e deitei a minha glória no pó.
15Raševino sem sešil vrh kože svoje, onečedil sem v prahu rog svoj.
16O meu rosto todo está inflamado de chorar, e há sombras escuras sobre as minhas pálpebras,
16Moj obraz gori od jokanja in na trepalnicah mi je senca smrti –
17embora não haja violência nas minhas maos, e seja pura a minha oração.
17dasi ni nasilstva na rokah mojih in je čista molitev moja.
18ó terra, não cubras o meu sangue, e não haja lugar em que seja abafado o meu clamor!
18O zemlja, ne zakrij moje krvi, in vpitju mojemu ne bodi počivališča!
19Eis que agora mesmo a minha testemunha está no céu, e o meu fiador nas alturas.
19Ali že sedaj, glej, v nebesih je priča moja in ta, ki zame pričuje, je na višavah.
20Os meus amigos zombam de mim; mas os meus olhos se desfazem em lágrimas diante de Deus,
20Moji prijatelji so mi zasmehovalci: moje oko se solzi k Bogu,
21para que ele defenda o direito que o homem tem diante de Deus e o que o filho do homem tem perante, o seu proximo.
21da izvrši pravico za moža proti Bogu in razsodi med sinom človeškim in prijateljem njegovim!Kajti ko mine malo let, odidem po poti, po kateri se ne vrnem več.
22Pois quando houver decorrido poucos anos, eu seguirei o caminho por onde não tornarei.
22Kajti ko mine malo let, odidem po poti, po kateri se ne vrnem več.