1Então Jó respondeu:
1Nato odgovori Job in reče:
2Ouvi atentamente as minhas palavras; seja isto a vossa consolação.
2Pazljivo poslušajte govorjenje moje, in to bodi namesto vaših tolažb.
3Sofrei-me, e eu falarei; e, havendo eu falado, zombai.
3Potrpite, in tudi jaz bom govoril, in ko dogovorim, se posmehujte.
4É porventura do homem que eu me queixo? Mas, ainda que assim fosse, não teria motivo de me impacientar?
4Mar tožba moja velja ljudem? ali kako naj ne bi bil žalosten duh moj?
5Olhai para mim, e pasmai, e ponde a mão sobre a boca.
5Obrnite se k meni in strmite in položite roko na usta svoja!
6Quando me lembro disto, me perturbo, e a minha carne estremece de horror.
6Res, kadar se tega spomnim, se prestrašim in trepet prešine meso moje.
7Por que razão vivem os ímpios, envelhecem, e ainda se robustecem em poder?
7Zakaj žive brezbožniki, dočakajo starosti, množe si tudi bogastvo?
8Os seus filhos se estabelecem � vista deles, e os seus descendentes perante os seus olhos.
8Njih seme stoji trdno ž njimi vred vpričo njih in njih zarod pred njih očmi.
9As suas casas estão em paz, sem temor, e a vara de Deus não está sobre eles.
9Njih hiše so v miru, brez straha, in Božje šibe ni nad njimi.
10O seu touro gera, e não falha; pare a sua vaca, e não aborta.
10Njih junci skačejo in ne neplodno, njih krave se lahko otele in ne izvržejo.
11Eles fazem sair os seus pequeninos, como a um rebanho, e suas crianças andam saltando.
11Deco odpošiljajo kakor ovac krdelo in njih otroci plešejo veselo.
12Levantam a voz, ao som do tamboril e da harpa, e regozijam-se ao som da flauta.
12Pevajo glasno z bobnicami in citrami in se vesele ob glasu piščali.
13Na prosperidade passam os seus dias, e num momento descem ao Seol.
13V sreči prežive svoje dni, in v trenutku se pogreznejo v kraj mrtvih.
14Eles dizem a Deus: retira-te de nós, pois não desejamos ter conhecimento dos teus caminhos.
14In vendar govore Bogu mogočnemu: Pojdi od nas, ker spoznanja tvojih potov ne želimo!
15Que é o Todo-Poderoso, para que nós o sirvamos? E que nos aproveitará, se lhe fizermos orações?
15Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili, ali kaj nam hasni, če se mu z molitvijo bližamo?
16Vede, porém, que eles não têm na mão a prosperidade; esteja longe de mim o conselho dos ímpios!
16Glej, njih sreča vendar ni v njih rokah. Svetovanje brezbožnih bodi daleč od mene!
17Quantas vezes sucede que se apague a lâmpada dos ímpios? que lhes sobrevenha a sua destruição? que Deus na sua ira lhes reparta dores?
17Kolikokrat se dogodi, da ugasne svetilo brezbožnikov in pridrevi nadnje njih poguba? da jim Bog podeli žalosti v srdu svojem?
18que eles sejam como a palha diante do vento, e como a pragana, que o redemoinho arrebata?
18da so kakor rezanica pred vetrom in kakor pleve, ki jih razpiše vihar?
19Deus, dizeis vós, reserva a iniqüidade do pai para seus filhos, mas é a ele mesmo que Deus deveria punir, para que o conheça.
19Bog hrani, pravite, krivdo brezbožnikovo za otroke njegove. Njemu naj jo povrne, da jo on čuti!
20Vejam os seus próprios olhos a sua ruina, e beba ele do furor do Todo-Poderoso.
20S svojimi očmi naj gleda svojo pogubo in pije naj od togote Vsegamogočnega!
21Pois, que lhe importa a sua casa depois de morto, quando lhe for cortado o número dos seus meses?
21Kajti kaj bo maral za hišo svojo za seboj, ko se prestreže število mesecev njegovih? –
22Acaso se ensinará ciência a Deus, a ele que julga os excelsos?
22More li kdo Boga mogočnega učiti spoznanja, ko vendar on sodi tiste, ki so na višavah?
23Um morre em plena prosperidade, inteiramente sossegado e tranqüilo;
23Tale umrje v obili moči svoji, ko je popolnoma brez skrbi in v miru;
24com os seus baldes cheios de leite, e a medula dos seus ossos umedecida.
24posode njegove so polne mleka in kosti njegove z mozgom pitane.
25Outro, ao contrário, morre em amargura de alma, não havendo provado do bem.
25Oni umrje v bridkosti duše, in nikdar ni okusil dobrega.
26Juntamente jazem no pó, e os vermes os cobrem.
26Skupaj ležita v prahu, črvad ju oba pokriva.
27Eis que conheço os vossos pensamentos, e os maus intentos com que me fazeis injustiça.
27Glejte, jaz poznam misli vaše in naklepe, s katerimi me nadlegujete.
28Pois dizeis: Onde está a casa do príncipe, e onde a tenda em que morava o ímpio?
28Kajti pravite: Kje je hiša mogočneža in kje šator, ki so v njem prebivali brezbožni?
29Porventura não perguntastes aos viandantes? e não aceitais o seu testemunho,
29Niste li vprašali popotnikov? in njih znamenita poročila boste pač pripoznali:
30de que o mau é preservado no dia da destruição, e poupado no dia do furor?
30da Bog hrani hudobneža do dne pogube, da ga odpravi v dan jeze.
31Quem acusará diante dele o seu caminho? e quem lhe dará o pago do que fez?
31Kdo mu sme očitati v obraz pot njegovo? in kdo mu povrne, kar je storil?
32Ele é levado para a sepultura, e vigiam-lhe o túmulo.
32Prav njega spremijo s častjo do groba, in nad gomilo ga še čuvajo.
33Os torrões do vale lhe são doces, e o seguirão todos os homens, como ele o fez aos inumeráveis que o precederam.
33Lahke mu so grude v dolini; in za njim pojdejo vsi ljudje, kakor jih je šlo brezštevilno pred njim.Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.
34Como, pois, me ofereceis consolações vãs, quando nas vossas respostas só resta falsidade?
34Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.