Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Job

37

1Sobre isso também treme o meu coração, e salta do seu lugar.
1Da, ob tem mi srce trepeta in poskakuje s svojega mesta.
2Dai atentamente ouvidos ao estrondo da voz de Deus e ao sonido que sai da sua boca.
2Čujte, čujte glasu Njegovega hrum in šumljanje, ki prihaja iz ust Njegovih!
3Ele o envia por debaixo de todo o céu, e o seu relâmpago até os confins da terra.
3Pod vsa nebesa ga pošilja in blisk svoj do robov zemlje.
4Depois do relâmpago ruge uma grande voz; ele troveja com a sua voz majestosa; e não retarda os raios, quando é ouvida a sua voz.
4Za bliskom rjove grom; On grmi z veličastnim glasom svojim in ne zadržuje bliskov, ko se čuje glas Njegov.
5Com a sua voz troveja Deus maravilhosamente; faz grandes coisas, que nós não compreendemos.
5Bog mogočni grmi čudovito z glasom svojim, velike dela reči, ki jih ne razumemo.
6Pois � neve diz: Cai sobre a terra; como também �s chuvas e aos aguaceiros: Sede copiosos.
6Zakaj snegu veli: Padaj na zemljo! enako nalivu in silnim ploham svojim.
7Ele sela as mãos de todo homem, para que todos saibam que ele os fez.
7Vsakemu človeku zapečati roko, da bi vsi ljudje spoznali delo Njegovo.
8E as feras entram nos esconderijos e ficam nos seus covis.
8Tedaj gre zver v svoja skrivališča in ostaja v svojih brlogih.
9Da recâmara do sul sai o tufão, e do norte o frio.
9Iz hrama na jugu prihaja vihar, od severa pa mraz.
10Ao sopro de Deus forma-se o gelo, e as largas águas são congeladas.
10Po dihu Boga mogočnega se naredi mraz in široke vode se stisnejo.
11Também de umidade carrega as grossas nuvens; as nuvens espalham relâmpagos.
11Z množino mokrote obtežuje oblake, daleč razprostira oblake strelonosne.
12Fazem evoluções sob a sua direção, para efetuar tudo quanto lhes ordena sobre a superfície do mundo habitável:
12Pod Njegovim vodstvom se zasukajo, da opravijo, karkoli jim zapove, nad površjem obseljene zemlje,
13seja para disciplina, ou para a sua terra, ou para beneficência, que as faça vir.
13bodisi, da jim veli izprazniti se v šibo, če je treba zemlji Njegovi, ali v dokaz Njegove milosti.
14A isto, Jó, inclina os teus ouvidos; pára e considera as obras maravilhosas de Deus.
14Čuj to, Job, stoj in opazuj čudovita dela Boga mogočnega!
15Sabes tu como Deus lhes dá as suas ordens, e faz resplandecer o relâmpago da sua nuvem?
15Veš li, kako Bog obtežava oblake svoje in veli sijati njih svetlobi?
16Compreendes o equilíbrio das nuvens, e as maravilhas daquele que é perfeito nos conhecimentos;
16Umeš li plavanje in valovanje oblakov, čudovita dela tistega, ki je popoln v znanju?
17tu cujas vestes são quentes, quando há calma sobre a terra por causa do vento sul?
17Ti, ki ti obleka postane gorka, kadar jug vleče po zemlji,
18Acaso podes, como ele, estender o firmamento, que é sólido como um espelho fundido?
18moreš li ti kakor On razpeti nebeški obok, da trdno stoji kakor zlito zrcalo?
19Ensina-nos o que lhe diremos; pois nós nada poderemos pôr em boa ordem, por causa das trevas.
19Poúči nas, kaj naj Mu rečemo? Mi ne moremo urediti besed zaradi tmine.
20Contar-lhe-ia alguém que eu quero falar. Ou desejaria um homem ser devorado?
20Ali naj se Mu oznani, da hočem govoriti? Kdo bo li želel, da bo uničen?
21E agora o homem não pode olhar para o sol, que resplandece no céu quando o vento, tendo passado, o deixa limpo.
21Sedaj sicer ne vidimo luči, ki na oblake svetlo sije, a veter potegne in jih očisti.
22Do norte vem o áureo esplendor; em Deus há tremenda majestade.
22Od severa prihaja zlat lesk – okoli Boga je strašna veličast;
23Quanto ao Todo-Poderoso, não o podemos compreender; grande é em poder e justiça e pleno de retidão; a ninguém, pois, oprimirá.
23Vsemogočnega ne moremo doseči, prevzvišen je v moči; a v sodbi in v obili pravičnosti nikomur ne dela sile.Zato se ga boje ljudje; on se ne ozira na nikogar, kakorkoli je modrega srca.
24Por isso o temem os homens; ele não respeita os que se julgam sábios.
24Zato se ga boje ljudje; on se ne ozira na nikogar, kakorkoli je modrega srca.