Portuguese: Almeida Atualizada

Slovenian

Psalms

104

1Bendize, ó minha alma, ao Senhor! Senhor, Deus meu, tu és magnificentíssimo! Estás vestido de honra e de majestade,
1Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;
2tu que te cobres de luz como de um manto, que estendes os céus como uma cortina.
2ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.
3És tu que pões nas águas os vigamentos da tua morada, que fazes das nuvens o teu carro, que andas sobre as asas do vento;
3Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,
4que fazes dos ventos teus mensageiros, dum fogo abrasador os teus ministros.
4ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.
5Lançaste os fundamentos da terra, para que ela não fosse abalada em tempo algum.
5Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.
6Tu a cobriste do abismo, como dum vestido; as águas estavam sobre as montanhas.
6Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.
7Â tua repreensão fugiram; � voz do teu trovão puseram-se em fuga.
7Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –
8Elevaram-se as montanhas, desceram os vales, até o lugar que lhes determinaste.
8dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.
9Limite lhes traçaste, que não haviam de ultrapassar, para que não tornassem a cobrir a terra.
9Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.
10És tu que nos vales fazes rebentar nascentes, que correm entre as colinas.
10Ti izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami;
11Dão de beber a todos os animais do campo; ali os asnos monteses matam a sua sede.
11napajajo vse poljske živali, žejo svojo si gasé divji osli.
12Junto delas habitam as aves dos céus; dentre a ramagem fazem ouvir o seu canto.
12Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.
13Da tua alta morada regas os montes; a terra se farta do fruto das tuas obras.
13On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja.
14Fazes crescer erva para os animais, e a verdura para uso do homem, de sorte que da terra tire o alimento,
14On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje,
15o vinho que alegra o seu coração, o azeite que faz reluzir o seu rosto, e o pão que lhe fortalece o coração.
15in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku.
16Saciam-se as árvores do Senhor, os cedros do Líbano que ele plantou,
16Siti se drevje GOSPODOVO, cedre na Libanonu, ki jih je vsadil,
17nos quais as aves se aninham, e a cegonha, cuja casa está nos ciprestes.
17kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah.
18Os altos montes são um refúgio para as cabras montesas, e as rochas para os querogrilos.
18Gore visoke so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.
19Designou a lua para marcar as estações; o sol sabe a hora do seu ocaso.
19Naredil je mesec, da meri čase, in solnce, ki pozna zahod svoj.
20Fazes as trevas, e vem a noite, na qual saem todos os animais da selva.
20Temo narejaš, da je noč, tedaj so vse gozdne živali pokonci:
21Os leões novos os animais bramam pela presa, e de Deus buscam o seu sustento.
21mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje.
22Quando nasce o sol, logo se recolhem e se deitam nos seus covis.
22Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.
23Então sai o homem para a sua lida e para o seu trabalho, até a tarde.
23Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera.
24Ó Senhor, quão multiformes são as tuas obras! Todas elas as fizeste com sabedoria; a terra está cheia das tuas riquezas.
24Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!
25Eis também o vasto e espaçoso mar, no qual se movem seres inumeráveis, animais pequenos e grandes.
25Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.
26Ali andam os navios, e o leviatã que formaste para nele folgar.
26Tod hodijo ladje in leviatan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra.
27Todos esperam de ti que lhes dês o sustento a seu tempo.
27Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času.
28Tu lho dás, e eles o recolhem; abres a tua mão, e eles se fartam de bens.
28Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami.
29Escondes o teu rosto, e ficam perturbados; se lhes tiras a respiração, morrem, e voltam para o seu pó.
29Kadar jim skriješ obličje svoje, se prestrašijo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj.
30Envias o teu fôlego, e são criados; e assim renovas a face da terra.
30Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš, in tako obličje obnavljaš zemlji.
31Permaneça para sempre a glória do Senhor; regozije-se o Senhor nas suas obras;
31Slava GOSPODOVA traja naj vekomaj! Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!
32ele olha para a terra, e ela treme; ele toca nas montanhas, e elas fumegam.
32Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.
33Cantarei ao Senhor enquanto eu viver; cantarei louvores ao meu Deus enquanto eu existir.
33Pel bom GOSPODU vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.
34Seja-lhe agradável a minha meditação; eu me regozijarei no Senhor.
34O da bi mu bilo prijetno premišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v GOSPODU.Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!
35Sejam extirpados da terra os pecadores, e não subsistam mais os ímpios. Bendize, ó minha alma, ao Senhor. Louvai ao Senhor.
35Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!