1Iov a luat din nou cuvîntul în pilde, şi a zis:
1In Job je nadaljeval govor svoj in rekel:
2,,Oh! cum nu pot să fiu ca în lunile trecute, ca în zilele cînd mă păzea Dumnezeu,
2O da bi bil še kakor v nekdanjih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,
3cînd candela Lui strălucea deasupra capului meu, şi Lumina lui mă călăuzea în întunerec!
3ko mi je svetilnica njegova sijala nad glavo in ko sem pri njegovi luči hodil po temi;
4Cum nu sînt ca în zilele puterii mele, cînd Dumnezeu veghea ca un prieten peste cortul meu,
4kakor sem bil v dneh zrelosti svoje, ko je bilo prijateljstvo Božje nad šatorom mojim,
5cînd Cel Atotputernic încă era cu mine, şi cînd copiii mei stăteau în jurul meu;
5ko je bil še Vsemogočni z menoj, otroci moji okoli mene;
6cînd mi se scăldau paşii în smîntînă, şi stînca vărsa lîngă mine pîraie de untdelemn!
6ko sem si umival noge v smetani in je skala poleg mene izlivala potoke olja!
7Dacă ieşeam să mă duc la poarta cetăţii, şi dacă îmi pregăteam un scaun în piaţă,
7Ko sem šel skozi vrata v mesto, stol svoj si postavil na ulici,
8tinerii se trăgeau înapoi la apropierea mea, bătrînii se sculau şi stăteau în picioare.
8mladeniči so me videli in se skrili, in starci so se vzdignili in stali,
9Mai marii îşi opriau cuvîntările, şi îşi puneau mîna la gură.
9knezi so zadrževali besede, položivši roko na usta svoja,
10Glasul căpeteniilor tăcea, şi li se lipea limba de cerul gurii.
10plemenitnikov glas je onemel in jezik se jim je k nebesu prilepil.
11Urechea care mă auzea, mă numea fericit, ochiul care mă vedea mă lăuda.
11Ker ko je uho slišalo o meni, je blagrovalo mene, in ko me je oko videlo, je pričalo zame.
12Căci scăpam pe săracul care cerea ajutor, şi pe orfanul lipsit de sprijin.
12Zakaj otel sem ubožca, ki je vpil za pomoč, in siroto, ki ji ni bilo pomočnika.
13Binecuvîntarea nenorocitului venea peste mine, umpleam de bucurie inima văduvei.
13Blagoslov tistega, ki bi bil skoro poginil, je prišel nadme, in srce vdove sem spravil v radostno petje.
14Mă îmbrăcam cu dreptatea şi -i slujeam de îmbrăcăminte, neprihănirea îmi era manta şi turban.
14Oblačil sem pravičnost – bila mi je v obleko, in gorečnost za pravico mi je bila kakor plašč in venec.
15Orbului îi eram ochi, şi şchiopului picior.
15Slepcu sem bil oko in noga hromcu.
16Celor nenorociţi le eram tată, şi cercetam pricina celui necunoscut.
16Oče sem bil potrebnim in pravdo tistega, ki ga nisem poznal, sem preiskoval.
17Rupeam falca celui nedrept, şi -i smulgeam prada din dinţi.
17Strl sem nepravičniku kočnike in zobom njegovim sem iztrgal plen.
18Atunci ziceam: ,În cuibul meu voi muri, zilele mele vor fi multe ca nisipul.
18Zato sem dejal: V gnezdu svojem bom umrl in pomnožim kakor pesek dni svoje.
19Apa va pătrunde în rădăcinile mele, roua va sta toată noaptea peste ramurile mele.
19Korenina moja se bo raztezala kraj vode in rosa bo nočevala na mojem vejevju;
20Slava mea va înverzi neîncetat, şi arcul îmi va întineri în mînă.`
20slava moja ostane vedno nova pri meni in lok moj se bo pomlajeval v roki moji.
21Oamenii mă ascultau şi aşteptau, tăceau înaintea sfaturilor mele.
21Mene so poslušali in čakali in molče na uho vlekli moj svet.
22După cuvîntările mele, niciunul nu răspundea, şi cuvîntul meu era pentru toţi o rouă binefăcătoare.
22Po mojih besedah ni nihče govoril, in govorjenje moje je nanje kapljalo.
23Mă aşteptau ca pe ploaie, căscau gura ca după ploaia de primăvară.
23Čakali so me kakor dežja in odpirali usta svoja kakor zemlja, hrepeneč po poznem dežju.
24Cînd li se muia inima, le zîmbeam. şi nu puteau izgoni seninătatea de pe fruntea mea.
24Nasmehljaval sem se jim, kadar so obupavali, in svetlobe obličja mojega niso mogli omračiti.Rad sem krenil na pot k njim in sedel kot glava, in stoloval sem pri njih kakor kralj med vojsko, kot tisti, ki tolaži žalujoče.
25Îmi plăcea să mă duc la ei, şi mă aşezam în fruntea lor; eram ca un împărat în mijlocul unei oştiri, ca un mîngîietor lîngă nişte întristaţi.
25Rad sem krenil na pot k njim in sedel kot glava, in stoloval sem pri njih kakor kralj med vojsko, kot tisti, ki tolaži žalujoče.