1Cuvintele împăratului Lemuel. Învăţătura pe care i -o dădea mamă-sa.
1Besede Lemuela kralja; proroški govor, s katerim ga je poučevala mati njegova.
2Ce să-ţi spun, fiule? Ce să-ţi spun fiul trupului meu? Ce să-ţi spun, fiule, rodul juruinţelor mele?
2Kaj naj ti svetujem, sin moj? kaj pač, sin telesa mojega, in kaj, sin obljub mojih?
3Nu-ţi da femeilor vlaga, şi desmierdările tale celor ce pierd pe împăraţi.
3Ne dajaj ženskam moči svoje in potov svojih pogubnicam kraljev!
4Nu se cade împăraţilor, Lemuele, nu se cade împăraţilor să bea vin, nici voivozilor să umble după băuturi tari;
4Ne spodobi se kraljem, o Lemuel, ne kraljem, da pijo vino, ne knezom, da vprašujejo: Kje je pijača opojna?
5ca nu cumva, bînd, să uite legea, şi să calce drepturile tuturor celor nenorociţi.
5Da ne bi, ko so pili, pozabili postave in prevračali pravice komu, ki je v nadlogi.
6Daţi băuturi tari celui ce piere, şi vin, celui cu sufletul amărît;
6Dajajte močne pijače njemu, ki pogiblje, in vina njim, ki so v bridkosti duše;
7ca să bea să-şi uite sărăcia, şi să nu-şi mai aducă aminte de necazurile lui. -
7pije naj in pozabi uboštvo svoje in se nadloge svoje ne spominja več.
8Deschide-ţi gura pentru cel mut, pentru pricina tuturor celor părăsiţi!
8Odpri usta svoja za nemega, za pravdo vseh osirotelih.
9Deschide-ţi gura, judecă cu dreptate, şi apără pe cel nenorocit şi pe cel lipsit.
9Odpri usta svoja, sodi pravično, potezaj se za pravico siromaku in potrebnemu.
10Cine poate găsi o femeie cinstită? Ea este mai de preţ decît mărgăritarele.
10Vrlo ženo kdo najde? kajti visoko presega bisere cena njena.
11Inima bărbatului se încrede în ea, şi nu duce lipsă de venituri.
11Zaupa ji srce moža njenega, in dobička mu ne zmanjka.
12Ea îi face bine, şi nu rău, în toate zilele vieţii sale.
12Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega vse dni življenja svojega.
13Ea face rost de lînă şi de in, şi lucrează cu mîni harnice.
13Skrbi za volno in lan, in veselo dela z rokami svojimi.
14Ea este ca o corabie de negoţ; de departe îşi aduce pînea.
14Podobna je ladjam trgovskim: oddaleč prinaša hrano svojo.
15Ea se scoală cînd este încă noapte, şi dă hrană casei sale, şi împarte lucrul de peste zi slujnicelor sale.
15In vstaja, ko je še noč, ter deli jed družini svoji in delo deklam svojim.
16Se gîndeşte la un ogor, şi -l cumpără; din rodul muncii ei sădeşte o vie. -
16Ogleda si njivo in jo pridobi, in z dobičkom rok svojih si zasadi vinograd.
17Ea îşi încinge mijlocul cu putere, şi îşi oţeleşte braţele.
17Z močjo opazuje ledje svoje in roke svoje utrjuje.
18Vede că munca îi merge bine, lumina ei nu se stinge noaptea.
18Izkuša, da dober je prislužek njen: ne ugasne svetilnica njena ponoči.
19Ea pune mîna pe furcă, şi degetele ei ţin fusul.
19Roke svoje izteguje po preslici in prsti njeni držé vreteno.
20Ea îşi întinde mîna către cel nenorocit, îşi întinde braţul către cel lipsit.
20Dlan svojo odpira ubogemu in potrebnemu podaja roke.
21Nu se teme de zăpadă pentru casa ei, căci toată casa ei este îmbrăcată cu cărmiziu.
21Ne boji se snega za družino svojo, kajti vsa družina njena se oblači s karmezinasto volno.
22Ea îşi face învelitori, are haine de in supţire şi purpură.
22Odeje si pripravlja, tenčica in škrlat je oblačilo njeno.
23Bărbatul ei este bine văzut la porţi, cînd şade cu bătrînii ţării.
23Znan je pri vratih mož njen, ko zboruje s starejšinami dežele.
24Ea face cămăşi, şi le vinde, şi dă cingători negustorului.
24Tenko platno dela in prodaja, tudi pas izroča trgovcu.
25Ea este îmbrăcată cu tărie şi slavă, şi rîde de ziua de mîne.
25Moč in dostojnost je obleka njena in smeje se časom prihodnjim.
26Ea deschide gura cu înţelepciune, şi învăţături plăcute îi sînt pe limbă.
26Usta svoja odpira modro in ljubezni uk ji je na jeziku.
27Ea veghează asupra celor ce se petrec în casa ei, şi nu mănîncă pînea lenevirii.
27Družine svoje pota pregleduje in lenobe kruha ne jé.
28Fiii ei se scoală, şi o numesc fericită; bărbatul ei se scoală, şi -i aduce laude zicînd:
28Sinovi njeni vstajajo ter jo blagrujejo, mož njen jo hvali enako:
29,,Multe fete au o purtare cinstită, dar tu le întreci pe toate.``
29„Mnoge hčere so vrlo ravnale, ti pa jih vse presegaš!“
30Desmerdările sînt înşelătoare, şi frumuseţa este deşartă, dar femeia care se teme de Domnul va fi lăudată.
30Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: žena, ki se boji GOSPODA, njej veljaj hvala!Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!
31Răsplătiţi -o cu rodul muncii ei, şi faptele ei s'o laude la porţile cetăţii
31Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!