1Na to zase odpovedal Job a riekol:
1A Job odgovori in reče:
2Dokedy budete trápiť moju dušu a dokedy ma budete drtiť rečami?
2Doklej hočete žaliti dušo mojo in me tlačiti z besedami?
3Toto ste ma už desaťkrát zhanili. Či sa nehanbíte, že ma tak mučíte?
3Desetkrat ste me že zasramovali, in vas ni sram, da me tolikanj žalite!
4Ale nech je tak, že som naozaj zblúdil; môj blud zostane pri mne.
4Ako sem pa res kriv, krivda moja ostaja pri meni.
5Jestli sa skutočne honosíte proti mne a karháte na mne moju potupu,
5Če pa se res hočete veličati zoper mene in mi očitati sramoto mojo:
6vtedy vedzte, že ma Bôh sprevrátil a obňal ma svojou sieťou.
6vedite, da me je Bog okrivičil in me obdal z mrežo svojo.
7Hľa, jestli kričím pre násilie, neodpovedá sa mi; volám o pomoc, neni súdu.
7Glej, vpijem: Sila se mi godi! a nihče me ne sliši, kličem za pomoč, pa ni sodbe zame.
8Ohradil moju stezku tak, že neprejdem, a na moje chodníky položil tmu.
8Zagradil mi je pot, da ne morem preiti, in steze moje je zavil v temino.
9Svliekol so mňa moju slávu a ta preč odstránil korunu mojej hlavy.
9Slekel me je moje slave in venec mi je snel z glave.
10Rozboril ma na všetkých stranách, a idem ta, a vyvrátil ako strom moju nádej.
10Na vseh straneh me je podrl, da ginem, in izruval je kakor drevo upanje moje.
11K tomu zapálil proti mne svoj hnev a považuje ma sebe tak ako svojich protivníkov.
11Storil je, da zoper mene plamti srd njegov in šteje me med nasprotnike svoje.
12Razom prišly jeho čaty, vysypali proti mne svoju cestu a táboria vôkol môjho stánu.
12Čete njegove so hkrati pridrle in napravile svojo pot zoper mene, in raztaborile so se okrog šatora mojega.
13Mojich bratov vzdialil odo mňa, a moji známi sa mi cele odcudzili.
13Brate moje je oddalil od mene, in znanci moji so se mi docela odtujili.
14Moji príbuzní vystali a moji známi zabudli na mňa.
14Odtegujejo se mi bližnji sorodniki moji in zaupniki moji so me pozabili.
15Moji spoludomáci a moje dievky ma považujú za cudzieho; stal som sa cudzozemcom v ich očiach.
15Gostači hiše moje in dekle moje me štejejo za tujca, inostranec sem postal v njih očeh.
16Volám na svojho sluhu, ale neodpovedá, i keď ho pekne prosím svojimi ústy.
16Kličem hlapca svojega, a ne da mi odgovora, z usti svojimi ga milo moram prositi.
17Môj dych je cudzí mojej žene a cudzia moja pokorná prosba synom môjho lona.
17Dih moj se gnusi ženi moji in smrad moj matere moje otrokom.
18Ešte i decká mnou pohŕdajú; i keď chcem vstať, hovoria proti mne.
18Celo deca me zaničuje; ko hočem vstati, govore zoper mene.
19Zošklivili si ma všetci mužovia mojej rady, a tí, ktorých milujem, obrátili sa proti mne.
19Mrzé me vsi, ki sem se ž njimi srčno družil, in katere sem ljubil, so se obrnili zoper mene.
20Moja kosť lipí na mojej koži a na mojom mäse, a unikol som iba s kožou svojich zubov.
20Kosti mi lepé na koži in mesu, komaj zobrnice so mi ostale.
21Zľutujte sa nado mnou, zľutujte sa nado mnou vy, moji priatelia, lebo ruka Božia sa ma dotkla.
21Usmilite se me, usmilite se me, prijatelji moji, kajti roka Božja me je zadela.
22Prečo ma prenasledujete jako silný Bôh a nenasýtite sa už môjho mäsa?
22Zakaj me preganjate kakor Bog mogočni in se ne morete nasititi mesa mojega?
23Oj, aby boly spísané moje reči! Oj, aby boly zaznačené do knihy!
23O da bi se zapisale besede moje, o da bi se začrtale v knjigo!
24Železným rydlom a olovom; aby boly na večnosť vytesané do skaly!
24Da bi jih v skalo vsekali z železnim pisalom in s svincem zalili za vekomaj!
25Ale ja viem, že môj vykupiteľ žije a posledný sa postaví nad prachom.
25A jaz vem, da živi Odrešenik moj, in On, ki je poslednji, se postavi nad prahom;
26A keď raz toto všetko rozborí moju kožu, potom zo svojho tela uvidím Boha,
26in ko bo za kožo mojo to telo strto, vendar bom gledal iz svojega mesa Boga,
27ktorého ja uvidím sebe, a moje oči budú vidieť a nie cudzí. Moje ľadviny hynú v mojej vnútornosti.
27ki ga jaz sam bom gledal sebi v dobro, in ga bodo videle moje oči, in ne bodem mu tujec. Obisti moje koprne v meni.
28Istotne by ste mali povedať: Načo ho máme prenasledovať? Keď sa koreň dobrej veci nachodí vo mne.
28Ako govorite, kako ga bomo preganjali! češ, da se je korenina hudobne stvari našla v meni,bojte se meča! kajti meč bo maščeval krivice, da bi vedeli, da je sodba.
29Bojte sa meča, lebo pomsta za neprávosti je meč. Aby ste vedeli, že bude súd!
29bojte se meča! kajti meč bo maščeval krivice, da bi vedeli, da je sodba.