1A Job odpovedal a riekol:
1Nato odgovori Job in reče:
2Počujteže moju reč, a bude mi to za vaše potešenia.
2Pazljivo poslušajte govorjenje moje, in to bodi namesto vaših tolažb.
3Potrpte ma, aby som ja hovoril, a keď dohovorím, potom sa vysmievaj.
3Potrpite, in tudi jaz bom govoril, in ko dogovorim, se posmehujte.
4Či sa ja azda žalujem ľuďom? Alebo prečo by nemal môj duch ustávať v trpezlivosti?
4Mar tožba moja velja ljudem? ali kako naj ne bi bil žalosten duh moj?
5Pozrite na mňa a predeste sa a položte ruku na ústa.
5Obrnite se k meni in strmite in položite roko na usta svoja!
6Keď myslím na to, trniem zdesený, a hrôza pochytáva moje telo.
6Res, kadar se tega spomnim, se prestrašim in trepet prešine meso moje.
7Prečo žijú bezbožníci, zostarejú sa i mohutnejú v sile?
7Zakaj žive brezbožniki, dočakajo starosti, množe si tudi bogastvo?
8Ich semeno stojí pevne u nich pred nimi a ich potomstvo pred ich očami.
8Njih seme stoji trdno ž njimi vred vpričo njih in njih zarod pred njih očmi.
9Ich domy majú pokoj od strachu, ani nedopáda prút Boží na nich.
9Njih hiše so v miru, brez straha, in Božje šibe ni nad njimi.
10Jeho byko skočí a nie bez oplodnenia; jeho krava sa telí a nevyvrhne.
10Njih junci skačejo in ne neplodno, njih krave se lahko otele in ne izvržejo.
11Vypúšťajú svoje decká jako drobné stádo, a ich deti poskakujú.
11Deco odpošiljajo kakor ovac krdelo in njih otroci plešejo veselo.
12Povyšujú svoj hlas pri bubne a pri citare a radujú sa zvuku píšťaly.
12Pevajo glasno z bobnicami in citrami in se vesele ob glasu piščali.
13Trávia svoje dni v dobrom a v okamihu sostupujú do hrobu.
13V sreči prežive svoje dni, in v trenutku se pogreznejo v kraj mrtvih.
14A hovoria silnému Bohu: Ujdi od nás! Nechceme známosti tvojich ciest.
14In vendar govore Bogu mogočnemu: Pojdi od nas, ker spoznanja tvojih potov ne želimo!
15Čože je Všemohúci, aby sme mu slúžili? A čo nám to pomôže, keď sa mu budeme modliť?
15Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili, ali kaj nam hasni, če se mu z molitvijo bližamo?
16Ale hľa, ich dobré nie je v ich ruke, a preto je rada bezbožných ďaleko odo mňa.
16Glej, njih sreča vendar ni v njih rokah. Svetovanje brezbožnih bodi daleč od mene!
17Koľko ráz zhasne lampa bezbožných? A či prichádzava na nich ich zhuba? Či im Bôh udeľuje bolesti vo svojom hneve?
17Kolikokrat se dogodi, da ugasne svetilo brezbožnikov in pridrevi nadnje njih poguba? da jim Bog podeli žalosti v srdu svojem?
18Kedy bývajú ako slama pred vetrom a jako plevy, ktoré ukradne víchor?
18da so kakor rezanica pred vetrom in kakor pleve, ki jih razpiše vihar?
19Že vraj Bôh odkladá jeho synom jeho neprávosť? Nech odplatí jemu, aby vedel!
19Bog hrani, pravite, krivdo brezbožnikovo za otroke njegove. Njemu naj jo povrne, da jo on čuti!
20Nech vidia jeho oči jeho nešťastie, a nech sa napije z prchlivosti Všemohúceho!
20S svojimi očmi naj gleda svojo pogubo in pije naj od togote Vsegamogočnega!
21Lebo čo mu je, bezbožnému, po jeho dome po ňom, keď je urezaný počet jeho mesiacov?!
21Kajti kaj bo maral za hišo svojo za seboj, ko se prestreže število mesecev njegovih? –
22Či bude niekto učiť známosti silného Boha, jeho, ktorý sám súdi vysokomyseľných?
22More li kdo Boga mogočnega učiti spoznanja, ko vendar on sodi tiste, ki so na višavah?
23Jeden zomiera v plnom svojom blahobyte, cele bezpečný a pokojný;
23Tale umrje v obili moči svoji, ko je popolnoma brez skrbi in v miru;
24jeho žochtáre sú plné mlieka, a špik jeho kostí je zvlažovaný,
24posode njegove so polne mleka in kosti njegove z mozgom pitane.
25kým iný zomiera s roztrpčenou dušou a nejedol v živote dobrého.
25Oni umrje v bridkosti duše, in nikdar ni okusil dobrega.
26No, spolu ľahnú do prachu, a červy ich pokryjú.
26Skupaj ležita v prahu, črvad ju oba pokriva.
27Hľa, znám vaše myšlienky a vaše úmysly použiť proti mne násilie.
27Glejte, jaz poznam misli vaše in naklepe, s katerimi me nadlegujete.
28Lebo hovoríte: Kde je dom kniežaťa? A kde je stán príbytkov bezbožných?
28Kajti pravite: Kje je hiša mogočneža in kje šator, ki so v njem prebivali brezbožni?
29Či ste sa nepýtali tých, ktorí idú pomimo cestou? A či ich pokynov neznáte?
29Niste li vprašali popotnikov? in njih znamenita poročila boste pač pripoznali:
30Že totiž zlý človek býva ušetrený ku dňu záhuby, že bývajú vedení ku dňu výbuchov Božieho hnevu?
30da Bog hrani hudobneža do dne pogube, da ga odpravi v dan jeze.
31Kto mu oznámi jeho cestu do jeho tvári? Alebo keď on niečo spácha, kto mu odplatí?
31Kdo mu sme očitati v obraz pot njegovo? in kdo mu povrne, kar je storil?
32A on bude doprevadený k hrobom, a ešte i po smrti bude bdieť nad rovom.
32Prav njega spremijo s častjo do groba, in nad gomilo ga še čuvajo.
33Budú mu sladnúť hrudy údolia, a za ním potiahne každý človek, a tým pred ním neni počtu.
33Lahke mu so grude v dolini; in za njim pojdejo vsi ljudje, kakor jih je šlo brezštevilno pred njim.Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.
34A jako ma tedy potešíte márnosťou, keď vo vašich odpovediach zostáva iba faloš?
34Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.