1Alef. Oj, ja som muž, ktorý videl trápenie, ktorý bol švihaný prútom jeho prchlivosti.
1Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.
2Mňa pohnal a zaviedol do tmy a nie do svetla.
2Mene vodi in goni po temi, ne pa po svetlobi.
3Len proti mne sa vracia znova a znova, zaháňa sa svojou rukou každý deň.
3Samo meni nasprotujoč, obrača proti meni roko svojo ves dan.
4Bét. Zvetšil moje telo i moju kožu; skrúšil moje kosti.
4Storil je, da se je postaralo meso moje in koža moja, kosti moje je potrl.
5Zastaväl ma dookola a obkľúčil ma horkosťou a nevoľou.
5Zidal je zoper mene in me obdal s strupeno grenkobo in nadlogo.
6Usadil ma na tmavých miestach ako tých, ktorí sú mŕtvi navždy.
6Velel mi je bivati v temnih krajih, kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.
7Gimel. Ohradil ma, aby som nevyšiel; zaťažil moju reťaz.
7Ogradil me je, da ne morem uiti, dejal me je v težko železje.
8I keď kričím a volám pokorne o pomoc, zapcháva svoje uši pred mojou modlitbou.
8Ko tudi kličem in vpijem, ne pusti k sebi prošnje moje.
9Ohradil moje cesty tesaným kameňom; moje chodníky poprevracal.
9Pota moja je zagradil z rezanim kamenjem, steze mi je izprevrgel.
10Daleth. Je mi jako čihajúci medveď, ako lev v skrýšach.
10Kakor prežeč medved mi je, kakor lev v zasedi.
11Odvracia moje cesty a roztrhal ma; učinil ma pustým.
11Pota moja je napravil tavajoča in me je raztrgal, me opustošil.
12Natiahol svoje lučište a postavil ma jako cieľ strele.
12Napel je lok svoj in me je postavil pšici svoji za cilj.
13Hé. Vrazil do mojich ľadvín strely svojho túla.
13V ledice moje je izpustil tula svojega strelice.
14Stal som sa posmechom všetkému svojmu ľudu, ich pesničkou každý deň.
14V smeh sem vsemu ljudstvu svojemu, njih pesmica ves dan.
15Nasýtil ma horkosťami; napojil ma palinou.
15Nasitil me je z najhujšo bridkostjo, upijanil me je s pelinom.
16Vav. A dal mi zubami drtiť štrk; zohol ma do popola.
16In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.
17Odvrhol si moju dušu preč od pokoja, až som i zabudol na to, čo je dobré.
17In vržena je daleč od miru duša moja, pozabil sem, kar je sreča.
18A povedal som: Zahynula moja životná sila a moja nádej, ktorej som sa nadejal od Hospodina.
18In rekel sem: Izginila je moč moja in moje upanje v GOSPODA.
19Zajin. Pamätaj na moje trápenie a na moje blúdenie sem a ta, na palinu a na jed.
19Spomni se edinščine moje in tavanja mojega, pelina in grenkega strupa!
20Istotne budeš pamätať, keď aj je moja duša zohnutá vo mne.
20Spominja se tega vedno duša moja in je potrta v meni.
21Toto vše odpoviem svojmu srdcu; preto sa nadejem:
21To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal:
22Chet. Je to mnohonásobná milosť Hospodinova, že sme nevyhynuli docela; lebo neprestaly jeho zľutovania.
22Prevelika dobrotljivost GOSPODOVA je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo,
23Sú nové každého rána; veľká je tvoja vernosť.
23novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.
24Mojím dielom je Hospodin, hovorí moja duša; preto sa nadejem na neho.
24Delež moj je GOSPOD, govori duša moja, zato bom upal vanj.
25Teth. Dobrý je Hospodin tým, ktorí očakávajú na neho, duši, ktorá ho hľadá.
25Dober je GOSPOD njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče.
26Dobre je, aby dúfal človek a mlčky očakával na spasenie Hospodinovo.
26Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE.
27Dobre je mužovi, aby niesol jarmo vo svojej mladosti.
27Dobro je možu, da je nosil jarem v mladosti svoji.
28Jod. Nech sedí o samote a mlčí, keď naloží na neho.
28Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Gospod.
29Nech vloží svoje ústa do prachu, azda je ešte nádej.
29V prah naj položi usta: morda je še upanje.
30Nech podá svoje líce tomu, kto ho bije; nech sa nasýti potupy.
30Njemu, ki ga bije, naj pomoli lice svoje; nasiti se naj s sramoto.
31Kaf. Lebo Pán neodvrhne na veky.
31Kajti Gospod ne zameta vekomaj;
32Lebo hoci aj zarmúti, zase sa zľutuje podľa množstva svojej milosti.
32marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.
33Lebo netrápi zo svojho srdca ani nezarmucuje synov človeka.
33Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.
34Lamed. Zdeptať všetkých väzňov zeme pod svoje nohy,
34Če kdo gazi vse zvezane na zemlji,
35zohnúť súd muža pred tvárou Najvyššieho,
35če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega,
36prevrátiť človeka v jeho pravote, či by Pán toho nevidel?
36če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Gospod pazil na to?
37Mem. Kto kedy povedal niečo, a stalo sa, čoho by nebol prikázal Pán?
37Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?
38Či azda nepochádza z úst Najvyššieho zlé i dobré?
38Ali ne prihaja iz ust Najvišjega hudo in dobro?
39Prečo by si tedy sťažoval človek, dokiaľ žije, muž na kázeň za svoje hriechy?
39Kaj bi tožil človek, dokler živi? Vsakdo naj toži zaradi svojih grehov!
40Nun. Nože zkúmajme svoje cesty a zpytujme a navráťme sa až k Hospodinovi!
40Preiskujmo ter izsledujmo pota svoja in vrnimo se do GOSPODA!
41Pozdvihnime i svoje srdce s rukami k silnému Bohu v nebesiach!
41Povzdignimo dušo svojo z rokami vred k Bogu mogočnemu v nebesih!
42My sme sa spreneverili a protivili sme sa, preto si ty neodpustil.
42Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.
43Samek. Zastrel si sa hnevom a stíhaš nás; pobil si, nešetril si.
43Ogrnil si se z jezo in preganjal nas, moril si brez milosti.
44Zastrel si sa hustým oblakom, aby neprenikla modlitba.
44Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.
45Položil si nás za smeti a povrheľ uprostred národov.
45Za nesnago in izmeček si nas postavil sredi ljudstev.
46Roztvárajú na nás svoje ústa všetci naši nepriatelia.
46Vsi sovražniki naši so usta svoja razširili zoper nas.
47Strach a jama je nám údelom, spustošenie a skrúšenie.
47Groza in jama sta blizu nas, razdejanje in poguba.
48Moje oko tečie potokami vody pre skrúšenie dcéry môjho ľudu.
48Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.
49Ajin. Moje oko sa rozplýva a nemá pokoja a to tak bez prestania,
49Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,
50dokiaľ len nevyzrie a neuvidí Hospodin z nebies.
50dokler se GOSPOD iz nebes ne ozre in ne vidi.
51Moje oko pôsobí mojej duši bolesť pre všetky dcéry môjho mesta.
51Oko moje mi žali srce zavoljo vseh hčer mesta mojega.
52Tsadé. Moji nepriatelia ma nemilosrdne honili, jako nejaké vtáča, bez príčiny.
52Lovili so me hudo kakor ptičico, kateri me sovražijo brez vzroka.
53Aby zničili môj život, hodili ma do jamy a prihádzali ma kamením.
53V jamo so pehnili življenje moje, da me uničijo, in kamenje so lučali v me.
54Vody zalialy moju hlavu, takže som povedal: Už je po mne!
54Vode so mi kipele čez glavo, dejal sem: Pokončan sem!
55Khof. Vzývam tvoje meno, ó, Hospodine, z najhlbšej jamy.
55Klical sem ime tvoje, o GOSPOD, iz jame pregloboke.
56Čuješ môj hlas, len nezakrývaj svojho ucha pred mojou prosbou o úľavu, pred mojím pokorným volaním o pomoc!
56Glas moj si čul; ne skrivaj ušesa svojega zdihovanju mojemu, vpitju mojemu.
57Veď si sa blížieval v deň, v ktorý som volal na teba; vše si povedal: Neboj sa!
57Približal si se tisti dan, ko sem klical; rekel si: Ne boj se!
58Réš. Riešil si, Pane, pravoty mojej duše; vykúpil si môj život.
58Sodil si, Gospod, pravdo duše moje, odrešil si življenje moje.
59Vidíš, ó, Hospodine, prevrátenosť, ktorá sa mi deje; rozsúď môj súd!
59Videl si, o GOSPOD, krivico, ki se mi godi; razsodi pravdo mojo!
60Vidíš všetku ich pomstu, všetky ich myšlienky o mne.
60Videl si vse njih maščevanje in vse njih naklepe zoper mene.
61Šin. Počul si ich potupu, Hospodine, všetky ich úmysly proti mne,
61Slišal si njih zasramovanje, o GOSPOD, in vse njih namere zoper mene,
62slová rtov tých, ktorí povstávajú proti mne, a ich premýšľanie proti mne každého dňa.
62govorjenje tistih, ki so vstali nadme, in njih izmišljevanje zoper mene ves dan.
63Hľaď, prosím, na ich sadanie a na ich vstávanie; ja som ich posmešnou pesničkou.
63Glej jih, ko sede in ko vstajajo, da jim sem za pesmico!
64Tav. Daj im odplatu, Hospodine, podľa diela ich rúk!
64Plačaj jim povračilo, GOSPOD, po njih rok delu.
65Daj im zaštítenie srdca, svoju kliatbu na nich.
65Daj jim zaslepljenost srca, prokletje tvoje pridi nadnje!Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes GOSPODOVIH!
66Stíhaj vo svojom hneve a zahlaď ich zpod nebies Hospodinových.
66Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes GOSPODOVIH!