1Človek, mnoho ráz karhaný, zatvrdzuje svoju šiju; bude rýchle skrúšený, a nebude lieku.
1Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.
2Keď sa množia spravedliví, raduje sa ľud, a keď panuje bezbožník, vzdychá ľud.
2Ko se množe pravični, veseli se ljudstvo, ko pa gospoduje brezbožnik, ljudstvo vzdihuje.
3Človek, ktorý miluje múdrosť, obveseľuje svojho otca; ale ten, kto sa druží so smilnicami, premrhá majetok.
3Kdor ljubi modrost, razveseljuje očeta svojega, kateri se pa druži z vlačugami, zapravlja blago.
4Kráľ stavia súdom zem, aby stála; ale človek poplatkov ju borí.
4Kralj s pravo sodbo utrjuje deželo, oni pa, ki zahteva dari, jo razdeva.
5Človek, ktorý pochlebuje svojmu blížnemu, rozprestiera jeho krokom sieť.
5Mož, ki se prilizuje prijatelju svojemu, razpenja mrežo nogam njegovim.
6V prestúpení zlého človeka leží osídlo; ale spravedlivý plesá a raduje sa.
6V pregrehi hudobneža je zadrga, pravični pa prepeva in je vesel.
7Spravedlivý zná súd chudobných; ale bezbožník nerozumie toľko, aby to poznal.
7Pravični spoznava pravdo siromakov, brezbožni se ne zmeni, da bi jo spoznal.
8Posmievační mužovia rozdúchavajú mesto; ale múdri odvracajú hnev.
8Ljudje zasmehovalci zažigajo mesto, modri pa odvračajo jezo.
9Múdry človek, ktorý sa súdi s bláznom, už či sa hnevá a či sa smeje, jednako nemá pokoja.
9Če se modri prepira z neumnim, naj se jezi, naj se smeje, vendar ni nobenega miru.
10Mužovia krvi nenávidia bezúhonného; ale čo do úprimných, tí hľadajú zachovať jeho dušu.
10Ljudje krvoželjni sovražijo brezmadežnega, pošteni pa skrbé za dušo njegovo.
11Blázon vypúšťa všetkého svojho ducha; ale múdry ho zdŕža zpät a krotí.
11Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.
12Panovník, ktorý pozoruje ušima na lživé slovo, máva všetkých svojich sluhov bezbožníkov.
12Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.
13Chudobný a dráč sa stretávajú; no, ten, kto osvecuje oči ich oboch, je Hospodin.
13Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje GOSPOD.
14Trón kráľa, ktorý súdi chudobných podľa pravdy, bude stáť pevne na veky.
14Kralju, ki zvesto sodi siromake, bo prestol utrjen na veke.
15Prút a káranie dáva múdrosť; ale rozpustilé decko robí svojej matke hanbu.
15Šiba in strah dajeta modrost, deček pa, sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.
16Keď sa množia bezbožníci, množí sa prestúpenie; ale spravedliví uvidia ich pád.
16Ko se množe brezbožni, množi se greh, pravični pa bodo videli njih padec.
17Kázni svojho syna, a spôsobí ti odpočinutie a dá rozkoše tvojej duši.
17Strahúj sina svojega, in pripravi ti pokoj in veselje duši tvoji.
18Keď nieto videnia, je ľud rozpustilý; ale ten, kto ostríha zákon, je blahoslavený.
18Ko ni razodetja, se ljudstvo razuzda; kdor pa se drži postave, o blagor mu!
19Slovami nebýva nakáznený sluha, lebo rozumie, ale neodpovedá.
19Z golimi besedami se ne poboljša hlapec: umeje jih pač, a ne ravna se po njih.
20Keď vidíš človeka, náhlivého v jeho rečiach, vedz, že o bláznovi je viacej nádeje.
20Ali si videl moža, naglega v besedah svojih? Več je upanja za bedaka nego za njega.
21Ten, kto od mladosti mazná svojho sluhu, pozná, že naposledy bude synákom.
21Kdor mehkužno od mladega vzreja svojega hlapca, dočaka, da se bo naposled vedel kot sin.
22Hnevivý človek vzbudzuje svár a prchký človek sa dopúšťa mnoho prestúpení.
22Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.
23Pýcha človeka ponižuje ho; ale ten, kto je poníženého ducha, dosiahne slávy.
23Napuh človeka poniža, kdor pa je ponižnega duha, doseže slavo.
24Ten, kto sa delí so zlodejom, nenávidí svoju dušu; čuje kliatbu, ale neoznámi.
24Kdor deli s tatom, sovraži dušo svojo; preklinjanje sliši, pa greha ne naznani.
25Strach pred ľuďmi kladie osídlo; ale ten, kto sa nadeje na Hospodina, bude povýšený.
25Kdor se človeka boji, si stavi zanko; kdor pa upa v GOSPODA, bode obvarovan.
26Mnohí hľadajú tvár panovníka, a od Hospodina je súd každého človeka.
26Mnogo jih išče obličje vladarjevo, ali od GOSPODA je vsakega pravica.Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.
27Ohavnosťou spravedlivým je človek, ktorý pácha neprávosť, a ohavnosťou bezbožnému je ten, kto ide rovnou cestou.
27Krivičnik je gnusoba pravičnim, in brezbožnemu je gnusoba, kdor pošteno hodi.