1Slová Agúra, syna Jakeho, z rodu Massa. Takto hovorí muž Itielovi, Itielovi a Ukalovi.
1Besede Agurja, Jakejevega sina; proroški govor. Govoril je mož Itielu, Itielu in Ukalu:
2Je isté, že som nerozumnejší než obyčajný človek a nemám rozumnosti iných ľudí.
2Res, nespameten sem, bolj nego drugi, in umnosti človeške nimam,
3Ani som sa nenaučil múdrosti, ale známosť Najsvätejšieho znám.
3in nisem se učil modrosti in spoznanja Najsvetejšega nimam.
4Kto vystúpil hore na nebesia i sostúpil? Kto sobral vietor do svojich hrstí? Kto sviazal vody do rúcha? Kto postavil všetky končiny zeme? Čo je jeho meno? A čo meno jeho syna, keď vieš?
4Kdo je šel gori v nebesa in zopet stopil doli? kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlje? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime? Povej, če veš?
5Každá reč Božia je čistá jako zlato, prečistené v ohni. On je štítom tým, ktorý sa utiekajú k nemu.
5Vsak govor Božji je prečiščen: on je ščit njim, ki pribegajo k njemu.
6Nepridaj k jeho slovám, aby ťa neskáral, a bol by si postihnutý v lži.
6Ne pridevaj besedam njegovim, da te ne ustrahuje in te ne zasači v laži.
7Dvoje si žiadam od teba, neodriekni mi toho, prv ako zomriem:
7Dvojega te prosim, ne odrekaj mi tega, dokler živim:
8márnosť a lživé slovo vzdiaľ odo mňa; chudoby ani bohatstva mi nedaj; živ ma pokrmom podľa mojej potreby,
8Ničemurnost in besedo lažnivo odpravi daleč od mene; ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba,
9aby som sa nenasýtil a nezaprel a nepovedal: Kto je Hospodin? Alebo aby som neschudobnel a neukradol a nesiahol na meno svojho Boha.
9da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.
10Neosoč sluhu pred jeho pánom, aby ti nezlorečil, a ty by si sa prehrešil!
10Ne črni hlapca pred gospodom njegovim, da te ne bo klel in ne boš trpel za krivdo svojo.
11Je pokolenie, ktoré zlorečí svojmu otcovi a nedobrorečí svojej materi.
11Je rod, ki kolne očeta svojega in matere svoje ne blagoslavlja.
12Je pokolenie, ktoré je čisté vo svojich očiach, a predsa nie je umyté od svojej nečistoty.
12Je rod, ki je čist v svojih očeh, dasi ni opran nesnage svoje.
13Je pokolenie, oj, aké vysoké sú jeho oči, a jeho riasy sú povznesené!
13Je rod – o kako visoko gledajo njegove oči in trepalnice njegove se povzdigujejo!
14Je pokolenie, ktorého zuby sú jako meče a jeho črenové zuby jako nože, aby zožieralo chudobných zo zeme a biednych zpomedzi ľudí.
14Je rod, čigar zobje so meči in kočniki njegovi noži, da požre uboge z zemlje in potrebne izmed ljudi.
15Pijavica má dve dcéry, ktoré hovoria: Daj, daj! Tieto tri veci sa nenasýtia, štyri, ktoré nepovedia: Dosť:
15Pijavka ima dve hčeri: Daj, daj! Troje je nenasitno, in četvero, ki nikdar ne reče: Dovolj!
16peklo a život neplodnej; zem sa nenasýti vody, a oheň nepovie: Dosť.
16Grob in maternica neplodna, zemlja, ki se ne napoji vode, in ogenj, ki ne pravi: Dovolj.
17Oko, ktoré sa vysmieva otcovi a pohŕda poslušnosťou matky, vykľujú potoční havrani, a zožerú ho orlíčatá.
17Oko, ki zasmehuje očeta in zameta pokorščino materi – izkljujejo krokarji potočni in požro mladi orli.
18Tieto tri veci sú nevystihnuteľné pre mňa a štyri, ktorých neznám:
18Troje mi je prečudno, in četvero, česar ne umejem:
19cesty orla v povetrí, cesty hada na skale, cesty lode prostred mora a cesty muža pri panne.
19pot orla pod nebom, pot kače na skali, pot ladje na morju globokem in moža pot k dekletu.
20Taká je cesta cudzoložnej ženy: jie a utrie svoje ústa a povie: Nepáchala som neprávosti.
20Enako je pot ženske, ki prešeštvuje! Ona jé, potem si obriše usta in pravi: Nisem storila krivice.
21Pod tromi vecmi sa trasie zem a pod štyrmi, ktorých nemôže uniesť:
21Pod trojim se giblje zemlja in pod četverim, česar ne more prenašati:
22pod sluhom, keď kraľuje, a pod bláznom, keď sa nasýti chleba,
22pod hlapcem, ko postane kralj, in pod malopridnežem, ko ima zadosti kruha,
23pod nenávidenou ženou, keď sa vydá, a pod dievkou, keď dedične zaujme miesto svojej panej.
23pod zoprno žensko, ko se omoži, in pod deklo, ko se za dedinjo naredi gospodinji svoji.
24Štyri veci sú ináče malými na zemi, ale sú nadmier múdre:
24To četvero je majhno na zemlji, ali modrejše od modrijanov:
25mravci, ľud nie silný, ktorí však v lete pripravujú svoj pokrm;
25mravlje, ljudstvo slabotno, vendar znašajo po leti hrano svojo:
26králici, ľud nie mocný, ktorí však staväjú svoj dom v skale;
26skalni jazbeci, ljudstvo nejako, vendar si delajo v skalovju hiše svoje;
27kobylky nemajú kráľa; avšak vychádzajú po čatách všetky;
27kobilice nimajo kralja, vendar gredó redoma skupaj;
28pavúk pracuje rukami a býva na palácoch kráľových.
28kuščarica, ki jo lahko primeš z rokami, a biva v palačah kraljevih.
29Toto troje statne vykračuje a štvoro chodí strmo:
29To troje ima lepo hojo, in četvero lepo stopa:
30lev, hrdina medzi zvieratami, ktorý neustúpi pred ničím;
30lev, junak med živalmi, ki se nikomur ne umakne;
31prepásaný na bedrách kôň alebo kozol a kráľ, s ktorým kráča voj.
31z opasanim ledjem konj, tudi kozel, in kralj, pri katerem je sklicana vojska.
32Ak si sa dopustil bláznovstva povyšujúc sa a jestli si myslel na zlé, ruku na ústa,
32Če si bil neumen, povzdigujoč sebe, ali si kaj slabega mislil, položi roko na usta!Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.
33lebo tlak na smotanu vyvodí maslo, a tlak na nos vyvodí krv, a tlak do hnevu vyvodí svár.
33Kajti stiskanje mleka da maslo in nos stiskan izpusti kri: draženje pa rodi prepir.