1Dobroreč, moja duša, Hospodinovi! Hospodine, môj Bože, si veľmi veliký! Obliekol si veličenstvo a nádheru.
1Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;
2Odievaš sa svetlom ako rúchom; rozťahuješ nebesia, ako pokrovec,
2ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.
3ktorý si kleníš na vodách svoje paláce; ktorý si učinil oblaky svojím vozom; ktorý sa vznášaš na krýdlach vetra;
3Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,
4ktorý robíš vetry svojimi posly, svojimi svätoslužobníkmi plápolajúci oheň.
4ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.
5Založil si zem na jej stĺpoch tak, že sa nepohne na večné veky.
5Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.
6Priepasťou si to všetko prikryl ako rúchom. Nad vrchami stály vody.
6Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.
7Od tvojho karhania zutekaly; ponáhľaly sa pred hrmotom tvojho hromu.
7Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –
8Vystúpily na vrchy; sostúpily do údolí na miesto, ktoré si im založil.
8dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.
9Položil si hranice, aby neprekročily, aby sa nevrátily pokryť zem.
9Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.
10Púšťaš pramene riečišťami, aby tiekly pomedzi vrchy.
10Ti izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami;
11Napájajú každý živočuch poľný; divokí osli uhášajú svoj smäd.
11napajajo vse poljske živali, žejo svojo si gasé divji osli.
12Nad nimi hniezdi vtáctvo nebies; zpomedzi konárov vydávajú svoj hlas.
12Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.
13Zvlažuješ vrchy zo svojich výšin; z ovocia tvojich diel sýti sa celá zem.
13On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja.
14Dávaš, aby rástla tráva hovädu a bylina na službu človeka, aby tak vyvodil chlieb zo zeme.
14On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje,
15A víno obveseľuje srdce smrteľného človeka, aby sa skvela tvár nad olej, a pokrm posilňuje srdce človeka.
15in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku.
16Nasycujú sa stromy Hospodinove, cedry Libanona, ktoré posadil,
16Siti se drevje GOSPODOVO, cedre na Libanonu, ki jih je vsadil,
17kde si vtáci robia svoje hniezda, bocian, ktorý má svoj dom na cyprusoch.
17kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah.
18Vysoké vrchy sú kamzíkom, skaly útočišťom zajačkom.
18Gore visoke so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.
19Učinil mesiac na určenie časov, a slnce zná svoj západ.
19Naredil je mesec, da meri čase, in solnce, ki pozna zahod svoj.
20Rozkladáš tmu, a je noc, v ktorej sa hemží všetka lesná zver.
20Temo narejaš, da je noč, tedaj so vse gozdne živali pokonci:
21Ľvíčatá revú po koristi a idú hľadať svoj pokrm od silného Boha.
21mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje.
22Keď vychádza slnce, zase sa shromažďujú a líhajú do svojich brlohov.
22Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.
23Tu zase vyjde človek po svojej práci, aby robil až do večera.
23Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera.
24Jaké mnohé a veľké sú tvoje skutky, Hospodine! Všetky si múdre učinil! Zem je plná tvojho imania.
24Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!
25Tu hľa, more, veľké a širošíre, kde je hmyzu bez počtu, zvierat malých i veľkých.
25Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.
26Tam chodia lode; tam i leviatán, ktorého si utvoril, aby sa v ňom hral.
26Tod hodijo ladje in leviatan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra.
27Všetko to tvorstvo očakáva na teba, aby si im dal pokrm, keď tomu čas.
27Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času.
28Keď im dávaš, sberajú; keď otváraš svoju ruku, sýtia sa dobrým.
28Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami.
29Keď skrývaš svoju tvár, desia sa; keď odnímaš ich ducha, mrú a navracajú sa k svojmu prachu.
29Kadar jim skriješ obličje svoje, se prestrašijo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj.
30A zase, keď posielaš svojho ducha, tvoria sa, a obnovuješ tvár zeme.
30Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš, in tako obličje obnavljaš zemlji.
31Nech je sláva Hospodinova na veky! Nech sa raduje Hospodin vo svojich dielach!
31Slava GOSPODOVA traja naj vekomaj! Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!
32Ktorý keď len pozrie na zem, trasie sa; keď sa dotkne vrchov, kúria sa.
32Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.
33Spievať budem Hospodinovi, dokiaľ žijem; žalmy budem spievať svojmu Bohu, kým len trvám.
33Pel bom GOSPODU vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.
34Nech mu je príjemné moje premýšľanie, a ja sa budem radovať v Hospodinovi.
34O da bi mu bilo prijetno premišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v GOSPODU.Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!
35Nech vyhynú hriešnici zo zeme a bezbožníci tak, aby ich už nebolo!
35Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!
36Dobroreč, moja duša, Hospodinovi! Hallelujah!