1Náčelníkovi speváckeho sboru. Žalm Dávidov. K Hospodinovi sa utiekam; ako tedy hovoríte mojej duši: Uleť na váš vrch, vtáča!
1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} GOSPOD mi je zavetje – kako da govorite duši moji: Léti na vašo goro, ptica!
2Lebo hľa, bezbožníci natiahli luk; položili svoje šípy na tetivu, aby vo tme strieľali na tých, ktorí sú úprimného srdca.
2Kajti glej, krivičniki natezajo lok, pšico svojo pokladajo na tetivo, da streljajo v temi na njé, ki so pravega srca.
3Keď budú stĺpy poborené, čo vykoná spravedlivý?
3Ko se celo stebri podirajo, kaj naj počne pravični?
4Hospodin, ktorý je v chráme svojej svätosti; Hospodin, ktorý má svoj trón na nebesiach, jeho oči hľadia, jeho víčka zkúšajú synov človeka.
4GOSPOD je v templju svetosti svoje, GOSPOD, čigar prestol je v nebesih; njegove oči vidijo, njegove trepalnice preiskujejo sinove človeške.
5Hospodin zkúša spravedlivého, ale bezbožníka a toho, kto miluje ukrutnosť, nenávidí jeho duša.
5GOSPOD preiskuje pravičnika, brezbožnika pa in siloljubnega sovraži duša njegova.
6Dá pršať na bezbožníkov smečky jako dážď, oheň a síru, zúrivý vietor spaľujúci bude čiastkou ich kalicha.
6Dežil bo na brezbožne zanke, ogenj in žveplo in pekoč veter bode njih čaše delež.Kajti pravičen je GOSPOD in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.
7Lebo Hospodin je spravedlivý; miluje spravedlivosť; jeho tvár zrie úprimného.
7Kajti pravičen je GOSPOD in ljubi pravičnost; kdor je pošten, bo gledal obličje njegovo.