¹Keď išiel Izrael z Egypta, dom Jakobov z národa cudzieho jazyka,

¹Ko je izhajal Izrael iz Egipta, družina Jakobova izmed ljudstva tujega jezika,

²bol mu Júda svätyňou, Izrael jeho panoviskom.

²je postal Juda svetišče njegovo, Izrael gospostvo njegovo.

³Keď to videlo more, utieklo, Jordán, obrátil sa nazpät.

³Morje je to videlo in bežalo, Jordan se je obrnil nazaj.

⁴Vrchy poskakovaly jako barance, vŕšky jako jahňatá.

⁴Hribi so poskakovali kakor ovni, kakor mlada jagnjeta griči.

⁵Čo ti bolo, more, že si utekalo? Jordán, že si sa obrátil nazpät?

⁵Kaj ti je, morje, da bežiš? o Jordan, da si se obrnil nazaj?

⁶Čože vám, vrchy, že ste poskakovaly jako barance, vŕšky, jako jahňatá?

⁶O hribi, zakaj poskakujete kakor ovni, griči kakor jagnjeta mlada?

⁷Tras sa, zem, pred tvárou Pánovou, pred tvárou Boha Jakobovho,

⁷Pred obličjem GOSPODOVIM trepetaj, zemlja, pred obličjem Boga Jakobovega,ki je izpremenil skalo v jezero, kremenje v studence vodá.

⁸ktorý obrátil skalu na jazero vody, žulu na prameň vody.

⁸ki je izpremenil skalo v jezero, kremenje v studence vodá.