1Alef. Blahoslavení bezúhonní čo do svojej cesty, tí, ktorí chodia v zákone Hospodinovom.
1Alef [Alef, bet, gimel itd. se imenujejo črke hebrejske abecede.]. Blagor njim, ki hodijo brezmadežno po pravem potu, ki živé po postavi GOSPODOVI.
2Blahoslavení, ktorí ostríhajú jeho svedoctvá, ktorí ho hľadajú celým srdcom.
2Blagor njim, ki hranijo pričevanja njegova, ki ga iščejo iz vsega srca,
3Tí pravda nerobia neprávosti, ale chodia po jeho cestách.
3ki tudi ne delajo krivice, ampak hodijo po potih njegovih.
4Ty si prikázal veľmi ostríhať svoje nariadenia.
4Ti si zapovedal ukaze svoje, da naj se izpolnjujejo pridno.
5Bárs by tak stály moje cesty, aby som ostríhal tvoje ustanovenia!
5O, da bi pota moja šla tako, da bi izpolnjeval postave tvoje!
6Vtedy sa nebudem hanbiť, keď budem hľadieť na ktorékoľvek tvoje prikázanie.
6Tedaj ne pridem v sramoto, ko bom gledal na vse zapovedi tvoje.
7Oslavovať ťa budem v úprimnosti srdca, keď sa budem učiť súdom tvojej spravedlivosti.
7Hvalil te bom s pravim srcem, ko se bom učil razsodkov pravičnosti tvoje.
8Budem ostríhať tvoje ustanovenia, len ma nikdy neopusti.
8Postave tvoje bom izpolnjeval, le ne zapusti me nikar!
9Bét. Čím očistí mládenec svoju stezku? Tým, že sa bude chovať podľa tvojho slova.
9Bet. Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža? Držeč se je po besedi tvoji.
10Hľadám ťa celým svojím srdcom; nedaj mi zablúdiť od tvojich prikázaní!
10Iz vsega srca svojega te iščem, ne daj, da izgrešim zapovedi tvoje.
11Vo svojom srdci som ukryl tvoju reč, aby som nezhrešil proti tebe.
11V srcu svojem sem shranil govor tvoj, da ne grešim zoper tebe.
12Požehnaný si ty, Hospodine; vyuč ma svojim ustanoveniam!
12Hvaljen si, GOSPOD, uči me postave svoje!
13Svojimi rtami budem rozprávať všetky súdy tvojich úst.
13Z ustnami svojimi pripovedujem vse sodbe tvojih ust.
14Na ceste tvojich svedoctiev sa radujem ako jakémukoľvek bohatstvu.
14Veselim se pota pričevanj tvojih kakor vseh zakladov.
15Rozmýšľam o tvojich nariadeniach a hľadím na tvoje stezky.
15Ukaze tvoje bom premišljeval in pazil na steze tvoje.
16Kochám sa v tvojich ustanoveniach; nezabudnem na tvoje slovo.
16V postavah tvojih se razveseljujem, besede tvoje ne zabim.
17Gimel. Učiň svojmu služobníkovi to dobrodenie, aby som, kým len žijem, ostríhal tvoje slovo.
17Gimel. Dobrotno ravnaj s hlapcem svojim, da bom živel, in hraniti hočem besedo tvojo.
18Odkry moje oči, aby som videl divy z tvojho zákona.
18Odgrni oči moje, da gledam čuda v zakonu tvojem.
19Pohostín som na zemi; nezakry predo mnou svojich prikázaní.
19Tujec sem na tej zemlji, ne skrivaj mi zapovedi svojih.
20Moja duša hynie túžbou po tvojich súdoch každého času.
20Duša moja gine od hrepenenja po pravicah tvojih vsak čas.
21Pokarhal si pyšných, zlorečených, ktorí blúdia od tvojich prikázaní.
21Ti pretiš prevzetnim in preklinjaš, kateri izgrešajo zapovedi tvoje.
22Odvaľ so mňa potupu a opovrženie, lebo pozorujem na tvoje svedoctvá.
22Odvali od mene sramoto in zaničevanje, ker hranim pričevanja tvoja.
23I keby kniežatá sadly do rady a shováraly sa proti mne, tvoj služobník i tak bude rozmýšľať o tvojich ustanoveniach.
23Tudi knezi sedé in govoré zoper mene, a hlapec tvoj premišlja postave tvoje.
24Aj tvoje svedoctvá sú mojimi rozkošami, mojimi radcami.
24Pričevanja tvoja so vendarle razveseljevanja moja, svetovalci moji.
25Dalet. Moja duša ľne ku prachu; oživ ma podľa svojho slova.
25Dalet. V prahu tiči duša moja, oživi me po besedi svoji.
26Vyrozprával som svoje cesty, a vyslyšal si ma; vyuč ma svojim ustanoveniam!
26Pota svoja sem ti naznanjal, in odgovoril si mi; úči me postav svojih.
27Daj mi rozumieť ceste svojich nariadení, a budem rozmýšľať o tvojich divoch!
27Daj, da umem pot ukazov tvojih, in premišljeval bom čudovita dela tvoja.
28Moja duša sa rozplýva v slzách od zármutku; občerstvi ma podľa svojho slova!
28Od otožnosti se v solzah taja duša moja, vzdrži me po besedi svoji!
29Odstráň odo mňa cestu falše a daj mi svoj zákon z milosti!
29Lažnivosti pot odvrni od mene in pouk zakona svojega mi podéli milostno.
30Vyvolil som cestu pravdy; predložil som pred seba tvoje súdy.
30Zvestobe pot sem izvolil, sodbe tvoje si postavil pred oči.
31Ľnem ku tvojim svedoctvám; Hospodine, nedaj, aby som sa musel hanbiť!
31Držim se tvojih pričevanj, GOSPOD, ne daj, da se osramotim.
32Pobežím cestou tvojich prikázaní, keď rozšíriš moje srdce.
32Po poti zapovedi tvojih bom tekel, ko razširiš srce moje.
33Hé. Vyuč ma, Hospodine, ceste svojich ustanovení, a budem na to pozorovať až do konca.
33He. Uči me, GOSPOD, postav svojih pot, da jo ohranim do konca.
34Daj mi rozumieť, a budem pozorovať na tvoj zákon a budem ho ostríhať celým srdcom!
34Daj mi razum, da hranim zakon tvoj in ga izpolnjujem iz vsega srca.
35Daj, aby som išiel chodníkom tvojich prikázaní, lebo v tom mám svoju záľubu.
35Daj, da hodim po zapovedi tvojih stezi, ker tá me veseli.
36Nakloň moje srdce ku svojim svedoctvám a nie k lakomstvu!
36Nagni srce moje k pričevanjem svojim in ne k dobičku.
37Odvráť moje oči, aby nehľadely na márnosť; obživ ma na svojej ceste!
37Odvrni oči moje, da ne gledajo ničemurnosti, in na potih svojih me oživi!
38Učiň, aby stálo tvojmu služobníkovi tvoje slovo, ktoré stojí podľa tvojej bázne.
38Utrdi hlapcu svojemu obljubo svojo, ki je dana v pospeševanje strahu do tebe.
39Odvráť odo mňa potupu, ktorej sa bojím, lebo tvoje súdy sú dobré.
39Odvrni sramoto mojo, ki se je bojim, ker dobre so sodbe tvoje.
40Hľa, túžim po tvojich nariadeniach. Oživ ma vo svojej spravedlivosti.
40Glej, ukazov tvojih želim, v pravičnosti tvoji daj mi živeti.
41Vav. A nech prijde na mňa tvoja rôzna a mnohá milosť, Hospodine, tvoje spasenie podľa tvojej reči!
41Vav. Pridejo naj mi milosti tvoje, GOSPOD, zveličanje tvoje po obljubi tvoji;
42A dám odpoveď tomu, ktorý ma potupuje; lebo sa nadejem na tvoje slovo.
42tako bom imel kaj odgovoriti njemu, ki me sramoti, ker upanje imam v besedo tvojo.
43A nevytrhni z mojich úst slova pravdy nikdy; lebo očakávam na tvoje súdy.
43In ne vzemi docela iz ust mojih besede resnice, ker sodb tvojih čakam.
44Budem ostríhať tvoj zákon vždycky, na veky vekov,
44In izpolnjeval bom zakon tvoj stanovitno, vedno in vekomaj.
45a budem chodiť v slobode, lebo sa dopytujem tvojich nariadení.
45In neprestano bom hodil v svobodi, ker postav tvojih iščem.
46Budem hovoriť o tvojich svedoctvách pred kráľmi a nebudem sa hanbiť
46Govoriti hočem o pričevanjih tvojih tudi pred kralji, in ne bode me sram.
47a budem sa kochať v tvojich prikázaniach, ktoré milujem.
47In razveseljeval se bom v zapovedih tvojih, ki so se mi omilile.
48Budem pozdvihovať svoje ruky k tvojim prikázaniam, ktoré milujem, a budem rozmýšľať o tvojich ustanoveniach.
48In dvignem roke svoje do zapovedi tvojih, ki jih ljubim, in preudarjal bom postave tvoje.
49Zajin. Pamätaj na slovo, dané svojmu služobníkovi, na ktoré si mi kázal čakať.
49Zajin. Spomni se besede, ki si jo dal hlapcu svojemu, s katero si me utrdil v upanju.
50To je moja potecha v mojom trápení, že ma oživí tvoja reč.
50To mi je tolažilo v bridkosti moji, da me je beseda tvoja oživila.
51Pyšní sa mi až veľmi vysmievajú, no, neuchýlim sa od tvojho zákona.
51Prevzetniki so se mi posmehovali silno, a od postave tvoje nisem krenil.
52Pamätám, Hospodine, na tvoje súdy, jaké boly od veku, a teším sa.
52Spominjal sem se sodb tvojih od nekdaj in se tolažil.
53Hrôza ma pochytila pre bezbožníkov, ktorí opúšťajú tvoj zákon.
53Togota me je zgrabila spričo brezbožnikov, ki zapuščajo zakon tvoj.
54Tvoje ustanovenia sa mi staly piesňami v dome môjho pútnictva.
54Sladki spevi so mi postave tvoje v hiši mojega tujčevanja.
55Rozpomínam sa vnoci na tvoje meno, Hospodine, a ostríham tvoj zákon.
55Po noči se spominjam imena tvojega, GOSPOD, in zakon tvoj izpolnjujem.
56To mi je ztadiaľ, že pozorujem na tvoje nariadenia.
56To mi je bilo dano, ker sem hranil ukaze tvoje.
57Chet. Hospodine, povedal som, že mojím dielom je ostríhať tvoje slová!
57Het. Delež moj je GOSPOD, rekel sem, da bi izpolnjeval besede tvoje.
58Hľadám pokorne tvoju tvár celým srdcom; zmiluj sa nado mnou podľa svojej reči!
58Ponižno molim pred obličjem tvojim iz vsega srca svojega, milost mi izkaži po obljubi svoji.
59Rozvážil som v mysli svoje cesty a obrátil som svoje nohy k tvojim svedoctvám.
59Premislil sem pota svoja in obrnil sem noge svoje k pričevanjem tvojim.
60Ponáhľam sa a neváham ostríhať tvoje prikázania.
60Hitim in se ne obotavljam izpolnjevati zapovedi tvoje.
61Povrazy bezbožných ma obňaly; ale som nezabudol na tvoj zákon.
61Zadrge brezbožnih so me ovile, a postave tvoje ne zabim.
62O polnoci vstávam, aby som ťa oslavoval pre súdy tvojej spravedlivosti.
62Opolnoči vstajam hvalit te zavoljo sodb pravičnosti tvoje.
63Som spoločníkom všetkým, ktorí sa ťa boja, a tým, ktorí ostríhajú tvoje nariadenia.
63Tovariš sem vsem, ki se te bojé in izpolnjujejo povelja tvoja.
64Tvojej milosti, Hospodine, je plná zem. Vyuč ma svojim ustanoveniam!
64Milosti tvoje, o GOSPOD, polna je zemlja, postav svojih me úči.
65Tet. Dobre si učinil so svojím služobníkom, Hospodine, podľa svojho slova.
65Tet. Dobro si storil hlapcu svojemu, GOSPOD, po besedi svoji.
66Vyuč ma dobrému súdu a známosti, lebo verím tvojim prikázaniam.
66Dobre razsodnosti in spoznanja me úči, ker zapovedim tvojim verujem.
67Dokiaľ som nebol snížený, blúdil som; ale teraz ostríham tvoju reč.
67Preden sem bil ponižan, sem zahajal v zmote, sedaj pa izpolnjujem govor tvoj.
68Ty si dobrý a činíš dobre. Vyuč ma svojim ustanoveniam!
68Dober si in dobro delaš, úči me postav svojih.
69Pyšní vymýšľajú na mňa lož, ale ja pozorujem celým srdcom na tvoje nariadenia.
69Zvijačo so skovali zoper mene prevzetniki, jaz pa iz vsega srca hranim povelja tvoja.
70Ich srdce stučnelo jako sadlo, ale ja sa kochám v tvojom zákone.
70Debelí se kakor z mastjo njih srce, jaz pa se zakona tvojega radujem.
71Dobré mi je to, že som bol trápený, aby som sa naučil tvojim ustanoveniam.
71V dobro mi je bilo, da sem bil ponižan, da bi se učil postav tvojih.
72Zákon tvojich úst mi je lepší než tisíce zlata a striebra.
72Boljši mi je zakon tvojih ust nego tisoči zlata in srebra.
73Jod. Tvoje ruky ma učinily a sformovaly; daj mi rozumieť, aby som sa naučil tvojim prikázaniam,
73Jod. Roke tvoje so me naredile in pripravile, stóri me razumnega, da se učim zapovedi tvojih.
74aby, keď ma budú vidieť tí, ktorí sa ťa boja, radovali sa, že očakávam na tvoje slovo.
74Kateri se te boje, me bodo videli ter se veselili, ker imam v besedi tvoji nado svojo.
75Viem, Hospodine, že tvoje súdy sú spravedlivé, a že to bola vernosť, keď si ma ponížil.
75Spoznavam, GOSPOD, da so pravične sodbe tvoje in da si me v zvestobi ponižal.
76Nech mi je už tedy, prosím, tvoja milosť na potešenie podľa tvojej reči, ktorú si povedal svojmu služobníkovi.
76Bodi, prosim, milost tvoja mi v tolažbo, po obljubi tvoji hlapcu tvojemu.
77Nech prijdú na mňa tvoje zľutovania, aby som žil; lebo tvoj zákon je mojou rozkošou.
77Dojde naj mi usmiljenje tvoje, da živim, ker zakon tvoj je vse veselje moje.
78Nech sa hanbia pyšní, lebo ma falošne obviňovali z krivdy; ale ja rozmýšľam o tvojich nariadeniach.
78Osramoté se naj prevzetniki, ker so me z lažjo tlačili; jaz pa premišljujem povelja tvoja.
79Nech sa navrátia ku mne tí, ktorí sa ťa boja a ktorí znajú tvoje svedoctvá.
79Povrnejo se naj k meni, ki se boje tebe, in tisti, ki poznajo pričevanja tvoja.
80Nech je moje srdce bezúhonné v tvojich ustanoveniach, aby som sa nemusel hanbiť.
80Srce moje se popolnoma pokoravaj postavam tvojim, da ne pridem v sramoto.
81Kaf. Moja duša hynie túžbou po tvojom spasení; očakávam na tvoje slovo.
81Kaf. Duša moja koprni po zveličanju tvojem, besede tvoje čakam.
82Moje oči hynú žiadosťou po tvojej reči, a hovorím: Kedyže ma už potešíš?
82Oči moje koprne po obljubi tvoji, ko govorim: Kdaj me potolažiš?
83Lebo som už sťa kožená nádoba v dyme; avšak nezabudol som na tvoje ustanovenia.
83Dasi sem podoben mehu v dimu, postav tvojih nisem pozabil.
84Koľkože je dní tvojho služobníka?! A tak kedyže už vykonáš súd nad tými, ktorí ma prenasledujú?
84Koliko bode dni hlapca tvojega? Kdaj boš sodil nje, ki me preganjajo?
85Pyšní mi vykopali jamy, čo nie je podľa tvojho zákona.
85Jame mi kopljejo prevzetniki, ki se ne ravnajo po zakonu tvojem.
86Všetky tvoje prikázania sú pravda; lož je to, pre čo ma prenasledujú; pomôž mi!
86Vse zapovedi tvoje so resnica; po krivem me preganjajo, pomagaj mi!
87Málo chýbalo, čo by mi boli urobili koniec na zemi; ale ja som neopustil tvojich nariadení.
87Skoraj so me uničili na zemlji, jaz pa se nisem izneveril ukazom tvojim.
88Obživ ma podľa svojej milosti, a budem ostríhať svedoctvo tvojich úst.
88Po milosti svoji me oživi, in hranil bom pričevanja tvojih ust.
89Lamed. Hospodine, tvoje slovo stojí na veky na nebesiach.
89Lamed. Na vekomaj, o GOSPOD, je utrjena beseda tvoja v nebesih.
90Tvoja pravda na pokolenie a pokolenie; pevne si postavil zem, a stojí.
90Od roda do roda traja zvestoba tvoja: ustanovil si zemljo, in ona stoji.
91Všetko to stojí dnes podľa toho, jako si ty usúdil; lebo to všetko sú tvoji služobníci.
91Po tvojih naredbah stoji vse še danes, kajti vse stvari služijo tebi.
92Keby tvoj zákon nebol mojou rozkošou, už by som bol dávno zahynul vo svojom trápení.
92Ako bi ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj bi že bil poginil v nadlogi svoji.
93Nikdy nezabudnem tvojich nariadení, lebo nimi si ma obživil.
93Nikdar ne pozabim povelj tvojih, ker ž njimi si me oživil.
94Tvoj som ja; zachráň ma, lebo zpytujem tvoje nariadenia.
94Tvoj sem, reši me, ker ukazov tvojih iščem.
95Bezbožníci očakávali na mňa, aby ma zahubili; ale ja uvažujem o tvojich svedoctvách.
95Ko name prežé brezbožni, da me pogubé, pregledujem pričevanja tvoja.
96Každej veci dokonalej vidím koniec; ale tvoje prikázanie je veľmi široké.
96Videl sem, da sleherna stvar, še tako popolna, ima svoj konec, a zapoved tvoja je širna brez meje.
97Mem. Ako veľmi milujem tvoj zákon! Každého dňa je on mojím premýšľaním.
97Mem. Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.
98Tvoje prikázanie ma robí múdrejším nad mojich nepriateľov, lebo ono je mojím na veky.
98Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last.
99Rozumnejší som nad všetkých svojich učiteľov, lebo tvoje svedoctvá sú mojím rozmýšľaním.
99Razumnejši sem postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja tvoja so premišljevanje moje.
100Som opatrnejší ako starci, lebo pozorujem na tvoje nariadenia.
100Previdnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja.
101Zdržujem svoje nohy od každej zlej cesty, aby som ostríhal tvoje slovo.
101Od vsake hudobne steze zadržujem noge svoje, da bi izpolnjeval besedo tvojo.
102Neuchyľujem sa od tvojich súdov, lebo ma ty vyučuješ.
102Od sodb tvojih se ne ganem, ker ti me poučuješ.
103Ó, jaké sladké sú mojim ďasnám! Tvoja reč sladšia ako med mojim ústam.
103Kako sladke so grlu mojemu besede tvoje, slajše od medú ustom mojim!
104Z tvojich nariadení nadobúdam rozumu, preto nenávidím každú cestu falše.
104Po poveljih tvojih pridobivam razumnost, zato sovražim vsako stezo lažnivosti.
105Nun. Tvoje slovo je sviecou mojej nohe a svetlom môjmu chodníku.
105Nun. Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.
106Prisahal som a dodržím, že budem ostríhať súdy tvojej spravedlivosti.
106Prisegel sem, tudi uveljavil: izpolnjevati razsodke pravičnosti tvoje.
107Som náramne strápený, Hospodine, obživ ma podľa svojho slova.
107Ponižan sem silno, GOSPOD, oživi me po besedi svoji!
108Prosím, Hospodine, nech sú ti príjemné dobrovoľné obeti mojich úst, a vyuč ma svojim súdom!
108Prostovoljne daritve ust mojih milo sprejemaj, GOSPOD, in razsodkov svojih me úči!
109Moja duša je stále v mojej ruke, ale som nezabudol na tvoj zákon.
109Duša mi je vedno v nevarnosti, vendar ne zabim zakona tvojega.
110Bezbožní mi dali na cestu smečku; no, nezablúdil som od tvojich nariadení.
110Brezbožniki so mi nastavili zanko, vendar od ukazov tvojih ne zahajam.
111Za dedičstvo som vzal tvoje svedoctvá na veky, lebo sú radosťou môjho srdca.
111Pričevanja tvoja sem prejel v posest na veke, ker so veselje mojemu srcu.
112Naklonil som svoje srdce činiť tvoje ustanovenia na veky do konca.
112Srce svoje sem nagnil, da izpolnjuje postave tvoje vedno do konca.
113Samech. Ľudí, rozdelených srdcom, nenávidím; ale milujem tvoj zákon.
113Sameh. Ljudi dvojih misli sovražim, zakon tvoj pa ljubim.
114Mojou skrýšou a mojím štítom si ty; očakávam na tvoje slovo.
114Zatišje si moje in ščit moj, v besedi tvoji imam nado.
115Odstúpte odo mňa, zlostníci, aby som pozoroval na prikázania svojho Boha.
115Umeknite se od mene, hudodelniki, jaz hočem hraniti zapovedi svojega Boga!
116Podopri ma podľa svojej reči, aby som žil, a nedaj, aby som bol zahanbený vo svojej nádeji.
116Bodi mi podpora po obljubi svoji, da živim, in ne pusti, da se osramotim v nadi svoji.
117Posilňuj ma, a budem zachránený a budem vždy hľadieť na tvoje ustanovenia.
117Podpiraj me in varen bodem in gledal bom vedno na postave tvoje.
118Zavrhneš všetkých, ktorí blúdia od tvojich ustanovení, lebo ich chytrosť je lživá.
118Vse, ki izgrešujejo postave tvoje, zametaš, kajti laž je, s čimer se slepijo.
119Odpraceš všetkých bezbožníkov zeme jako trosky, a preto milujem tvoje svedoctvá.
119Kakor žlindro odpravljaš vse brezbožne na zemlji; zatorej ljubim pričevanja tvoja.
120Moje telo dreveneje od strachu pred tebou, a bojím sa tvojich súdov.
120Od strahu pred teboj trepeče meso moje in bojim se tvojih sodb.
121Ajin. Činím súd a spravedlivosť; nevydaj ma mojim utlačovateľom.
121Ajin. Pravo sem delal in pravičnost; ne izročaj me njim, ki me stiskajo.
122Daj záruku za svojho služobníka na jeho dobré, aby ma neutláčali pyšní.
122Porok bodi hlapcu svojemu na dobro; naj me ne zatirajo prevzetni.
123Moje oči hynú túžbou po tvojom spasení a po reči tvojej spravedlivosti.
123Oči moje koprné po zveličanju tvojem in po obljubi pravičnosti tvoje.
124Učiň so svojím služobníkom podľa svojej milosti a vyuč ma svojim ustanoveniam!
124Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim, in postav svojih me uči.
125Som tvojím služobníkom; daj mi rozumieť, aby som znal tvoje svedoctvá.
125Hlapec sem tvoj, stori me razumnega, da spoznam pričevanja tvoja.
126Čas konať pre Hospodina; zrušili tvoj zákon.
126Čas je, da delaš, GOSPOD, ker v nič so deli zakon tvoj.
127Preto milujem tvoje prikázania viac ako zlato a viacej než najlepšie zlato.
127Zatorej bolj ljubim zapovedi tvoje nego zlato, nego najčistejše zlato.
128Preto uznávam za správne všetky tvoje nariadenia o všetkom a nenávidím každú cestu falše.
128Zato spoznavam vse ukaze tvoje za prave, vsako stezo lažnivosti sovražim.
129Pé. Predivné sú tvoje svedoctvá, preto pozoruje moja duša na ne.
129Pe. Čudovita so pričevanja tvoja, zato jih hrani duša moja.
130Otvorenie tvojich slov osvecuje; robí prostých rozumnými.
130Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim.
131Otvoril som svoje ústa na široko a dychtím, lebo som žiadostivý tvojich prikázaní.
131Usta svoja sem odprl v hrepenenju, ker žejen sem zapovedi tvojih.
132Pohliadni na mňa a zmiluj sa nado mnou podľa toho, jako robievaš tým, ktorí milujú tvoje meno.
132Ozri se v me in usmili se me, kakor je prav za tiste, ki ljubijo ime tvoje.
133Postav moje kroky a upevni ich vo svojej reči a nedaj, aby nado mnou panovala nejaká neprávosť!
133Noge moje utrdi s poveljem svojim in ne daj, da gospoduje kaka krivica nad menoj.
134Vysloboď ma z útisku človeka a budem ostríhať tvoje nariadenia.
134Otmi me zatiranja ljudi, da izpolnjujem ukaze tvoje.
135Daj, aby svietila tvoja tvár na tvojho služobníka, a vyuč ma svojim ustanoveniam.
135Daj, da sveti obličje tvoje nad hlapcem tvojim, in uči me postav svojih.
136Potoky vody tečú z mojich očí, pretože neostríhajú tvojho zákona.
136Potoki vodá teko iz mojih oči zaradi njih, ki se ne pokoré zakonu tvojemu.
137Tsadé. Ty si spravedlivý, Hospodine, a tvoje súdy sú priame.
137Cade. Pravičen si, GOSPOD, in prave so sodbe tvoje.
138Ty si prikázal spravedlivosť svojich svedoctiev a pravdu, veľmi.
138Kar si zaukazal v svojih pričevanjih, je pravičnost, in zvestoba popolnoma.
139Moja horlivosť ma ničí, keď vidím, že moji protivníci zabúdajú na tvoje slová.
139Od gorečnosti svoje ginem, ker so pozabili besede tvoje zatiralci moji.
140Tvoja reč je veľmi dokázaná v ohni, a tvoj služobník ju miluje.
140Dobro preizkušena kakor z ognjem je beseda tvoja, zato jo ljubi hlapec tvoj.
141Som malý a opovržený; ale som nezabudol na tvoje nariadenia.
141Majhen sem jaz in zaničevan, a povelj tvojih ne zabim.
142Tvoja spravedlivosť je spravedlivosťou na veky, a tvoj zákon je pravda.
142Pravičnost tvoja je pravičnost večna in postava tvoja je resnica.
143Súženie a úzkosť nadišly na mňa; ale tvoje prikázania sú mojimi rozkošami.
143Zatira in stiska sta me zadeli, zapovedi tvoje pa so veselje moje.
144Tvoje svedoctvá budú spravedlivosťou na veky. Daj mi rozumieť a budem žiť.
144Pričevanja tvoja so pravična vekomaj; dodeli mi razumnost, in živel bom.
145Kof. Volám celým srdcom; ozvi sa mi, Hospodine; chcem zachovávať tvoje ustanovenia.
145Kof. Iz vsega srca kličem, usliši me, o GOSPOD! hraniti hočem tvoje postave.
146Volám na teba, zachráň ma, a budem ostríhať tvoje svedoctvá.
146Ko te kličem, reši me, in hranil bom pričevanja tvoja.
147Predstíham svitanie a volám pokorne; očakávam na tvoje slovo.
147Jutranji svit sem prehitel, da vpijem; besede tvoje sem čakal.
148Moje oči predstihujú nočné stráže, aby som rozmýšľal o tvojej reči.
148Oči moje so prehitevale nočne straže, da bi premišljal govor tvoj.
149Počuj, prosím, môj hlas podľa svojej milosti, Hospodine; obživ ma podľa svojho súdu!
149Glas moj poslušaj po milosti svoji, GOSPOD, oživi me po pravdnih naredbah svojih.
150Blížia sa tí, ktorí sa ženú za nešľachetnosťou, tí, ktorí sa vzdialili od tvojho zákona.
150Bližajo se mi tisti, ki jim gre za sramotno delo, ki so daleč od zakona tvojega.
151Ty si blízky, Hospodine, a všetky tvoje prikázania sú pravda.
151A ti si blizu, GOSPOD, in vse zapovedi tvoje so resnica.
152Viem dávno z tvojich svedoctiev, že si ich založil na veky.
152Zdavnaj vem iz pričevanj tvojih, da si jih ustanovil na veke.
153Reš. Vidz moje trápenie a vytrhni ma, lebo som nezabudol na tvoj zákon.
153Reš. Ozri se na nadlogo mojo in reši me, ker zakona tvojega ne zabim.
154Rozsúď ty moju pru a vykúp ma! Obživ ma pre svoju reč.
154Prevzemi pravdo mojo in odreši me, po obljubi svoji oživi me.
155Ďaleko je spasenie od bezbožníkov, lebo nehľadajú tvojich ustanovení.
155Daleč od krivičnih je zveličanje, ker jim ni mar za postave tvoje.
156Veľké a mnohé sú tvoje zľutovania, Hospodine; obživ ma podľa tvojich súdov!
156Usmiljenje tvoje je preobilo, GOSPOD, po sodbah svojih oživi me!
157Mnoho je mojich prenasledovníkov a protivníkov; ale neodklonil som sa od tvojich svedoctiev.
157Dasi je mnogo preganjalcev in stiskalcev mojih, od pričevanj tvojih ne krenem.
158Videl so neverných, a ošklivilo sa mi to, neostríhajú tvojej reči.
158Videl sem nezvestnike, in gnusilo se mi je, ker se ne držé govora tvojega.
159Vidz, že milujem tvoje nariadenia, Hospodine; obživ ma podľa svojej milosti!
159Glej, da ljubim povelja tvoja, GOSPOD, po milosti svoji oživi me!
160Sumou tvojeho slova je pravda, a na veky bude stáť každý súd tvojej spravedlivosti.
160Vsebina besed tvojih je sama resnica, in vekomaj velja vsak razsodek tvoje pravičnosti.
161Šin. Kniežatá ma prenasledujú bez príčiny; ale moje srdce sa strachuje tvojho slova.
161Šin. Knezi so me preganjali po nedolžnem, samo pred besedo tvojo je trepetalo moje srce.
162Radujem sa tvojej reči jako ten, kto našiel veľkú korisť.
162Veselim se besede tvoje, kakor kdor je našel plen obilen.
163Nenávidím falše a mám ju v ohavnosti; ale milujem tvoj zákon.
163Laž sovražim in mrzim, zakon tvoj pa ljubim.
164Sedemkrát za deň ťa chválim pre súdy tvojej spravedlivosti.
164Sedemkrat te hvalim na dan zaradi sodb pravičnosti tvoje.
165Mnoho pokoja tým, ktorí milujú tvoj zákon, a niet im, na čom by sa potkli, aby padli.
165Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ni jim spotike.
166Očakávam na tvoje spasenie, Hospodine, a činím tvoje prikázania.
166Zveličanja tvojega čakam, GOSPOD, in zapovedi tvoje izpolnjujem.
167Moja duša ostríha tvoje svedoctvá, a veľmi ich milujem.
167Duša moja hrani pričevanja tvoja in ljubim jih močno.
168Ostríham tvoje nariadenia a tvoje svedoctvá, lebo všetky moje cesty sú pred tebou.
168Povelja tvoja hranim in pričevanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj.
169Tav. Nech sa priblíži môj krik pred tvoju tvár, Hospodine! Daj mi rozumieť podľa svojho slova!
169Tav. Vpitje moje se bližaj tvojemu obličju, GOSPOD, daj mi razumnost po besedi svoji.
170Nech prijde moja pokorná prosba pred tvoju tvár! Vytrhni ma podľa svojej reči!
170Prošnja moja pridi pred obličje tvoje, po obljubi svoji otmi me.
171Nech moje rty vravia tvoju chválu, lebo ma vyučuješ svojim ustanoveniam.
171Hvala bo vrela iz ustnic mojih, ko me boš učil postav svojih.
172Môj jazyk bude ospevovať tvoju reč, lebo všetky tvoje prikázania sú spravedlivé.
172Jezik moj bo prepeval govor tvoj, kajti vse zapovedi tvoje so pravične.
173Nech mi je tvoja ruka na pomoc, lebo som si vyvolil tvoje nariadenia.
173V pomoč mi bodi roka tvoja, ker sem izvolil povelja tvoja.
174Túžim po tvojom spasení, a tvoj zákon je mojou rozkošou.
174Po zveličanju tvojem hrepenim, GOSPOD, in zakon tvoj je vse veselje moje.
175Nech žije moja duša a nech ťa chváli, a nech mi pomáhajú tvoje súdy!
175Živi naj duša moja, da hvali tebe, in sodbe tvoje naj pomagajo meni.Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil.
176Blúdim, ako ztratená ovca; hľadaj svojho služobníka, lebo som nezabudol na tvoje prikázania.
176Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil.