1Žalm Azafov. Áno, dobrý je Bôh Izraelovi, tým, ktorí sú čistého srdca.
1{Psalm Asafov.} Zares, dober je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca.
2Ale mne by sa bez mála boly pošinuly nohy, a už len málo chýbalo, a boly by sa klzly moje kroky.
2Jaz pa – malo da se niso spoteknile noge moje, skoraj nič, da niso izpoddrsnili koraki moji.
3Lebo som závidel bláznom vidiac pokoj a blaho bezbožných.
3Zakaj zavidal sem prevzetnikom, ko sem gledal brezbožnih blagostanje.
4Lebo nemajú trápenia do svojej smrti, a ich brucho je vytučené.
4Ker ni ga trpljenja do njih smrti, poln zdravja je njih život.
5V únavnej práci jako iný smrteľný človek nie sú ani nie sú bití údermi spolu s inými ľuďmi.
5Njim se ni truditi kakor drugim smrtnikom, in kakor druge ljudi jih ne tepo nadloge.
6Preto je pýcha ich nákrčníkom, a jako sa niekto odieva rúchom, tak sa oni odievajú ukrutnosťou.
6Zato jim je ošabnost okrog vratu kot verižica, silovitost jih pokriva kakor obleka.
7Ich oko vyzerá z tuku; majú hojnosť všetkého nad pomyslenie srdca.
7Oči jim gledajo debele iz polti zalite, v domišljavosti srca prestopajo vse meje.
8Rozpustile sa rúhajú a hovoria v zlobe o útisku; s vysoka hovoria.
8Rogajo se in hudobno govoré o zatiranju, govoré kot vzvišeni nad vse.
9Staväjú svoje ústa proti nebesiam, a ich jazyk chodí po zemi.
9Proti nebu dvigajo usta in kar izreče njih jezik, mora veljati na zemlji.
10Preto sa sem vracia jeho ľud, a keď sa im vytláča plno vody,
10Zato hiti za njimi njih ljudstvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo.
11hovoria: Ako môže o tom vedieť Bôh? A či je vôbec u Najvyššieho vedomosť?
11In govoré: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj znanja pri Najvišjem?
12Hľa, títo bezbožníci a bezpečne žijúci na svete, nadobúdajú majetku!
12Glejte! ti so brezbožni in, vsekdar živeč brez skrbi, kopičijo bogastvo!
13Nuž tedy je to daromné, že čistím svoje srdce od zlého a umývam svoje ruky v nevine,
13Res, zastonj sem čistil srce svoje in v nedolžnosti umival svoje roke,
14keď som pri tom bitý údermi každý deň a káraný každého rána.-
14ker sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro. –
15Keby som povedal: Budem tak rozprávať, hľa, zaprel by som pokolenie tvojich synov.
15Ako bi bil jaz rekel: Govoril bom istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih otrok.
16A zase, keď som to chcel vystihnúť rozumom, videlo sa mi to trudným.
16Tedaj sem premišljal, da bi to razumel, a pretežavno je bilo očem mojim.
17Až keď som vošiel so svätýň silného Boha, vtedy som porozumel, aký bude ich koniec.
17Dokler nisem stopil v svetišča Boga mogočnega in zagledal njih konca.
18Áno, postavil si ich na klzkých miestach, a spôsobíš to, aby sa zrútili na hromadu.
18Zares, na polzka tla si jih postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine.
19Ako bývajú razom obrátení na púšť! Miznú a hynú od hrôz.
19Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so v grozah!
20Ako snom, keď sa niekto prebudí, tak ty, ó, Pane, keď sa zobudíš, pohŕdneš ich obrazom.
20So kakor sanje, ko se je zbudil kdo; tako, Gospod, ko se zbudiš, uničiš njih podobo.
21Keď sa preto rozhorčovalo moje srdce, a bodalo ma v ľadvinách,
21Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledicah mojih,
22bol som bez rozumu a nevedel som; jako čo hovädá nerozumejú ničomu, taký som bol u teba.
22tedaj sem bil brezpameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj.
23A však som bol vždycky s tebou, lebo si ma pojal za moju pravú ruku.
23A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo.
24Veď ma podľa svojej rady a potom ma vezmi do svojej slávy.
24Po svetu svojem me boš vodil in naposled sprejel v slavo.
25Koho by som mal na nebi? A popri tebe nemám v nikom záľuby na zemi!
25Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? in če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji.
26Moje telo i moje srdce hynie, ale skalou môjho srdca a mojím dielom je Bôh na veky.
26Najsi peša meso moje in srce moje – skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj.
27Lebo hľa, všetci tí, ktorí sa vzďaľujú od teba, zahynú! Vytneš každého, kto cudzoloží odchádzaním od teba.
27Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s prešeštvovanjem izneveri tebi.Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.
28Ale mne je dobre blížiť sa Bohu. Pána Hospodina som učinil svojím útočišťom, aby som, Pane, rozprával všetky tvoje skutky.
28Jaz pa – dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo stavim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja.