1Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom.
1Pli bona estas seka peco da pano, sed kun trankvileco, Ol domo plena de viando, kun malpaco.
2Umen hlapec bo gospodoval sinu, ki dela sramoto, in delil dediščino med brati.
2Sagxa sklavo regos super filo hontinda, Kaj dividos heredon kune kun fratoj.
3Topilnica je za srebro in peč za zlato, srce pa izkuša GOSPOD.
3Fandujo estas por argxento, kaj forno por oro; Sed la korojn esploras la Eternulo.
4Hudobnež pazi na hudobna usta in lažnik rad posluša poguben jezik.
4Malbonfaranto obeas malbonajn busxojn; Malveremulo atentas malpian langon.
5Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega; kdor se veseli nesreče, ne ostane brez kazni.
5Kiu mokas malricxulon, tiu ofendas lian Kreinton; Kiu gxojas pri ies malfelicxo, tiu ne restos sen puno.
6Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.
6Nepoj estas krono por maljunuloj; Kaj gloro por infanoj estas iliaj gepatroj.
7Nespodobi se neumnežu govor izvrsten, še manj pa plemenitniku govor lažniv.
7Al malsagxulo ne konvenas alta parolado, Kaj ankoraux malpli al nobelo mensogado.
8Darilo je kakor drag kamen v očeh njega, ki ga prejme: kamor koli se obrne, uspeva.
8Donaco estas juvelo en la okuloj de sia mastro; Kien ajn li sin turnos, li sukcesos.
9Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.
9Kiu kovras kulpon, tiu sercxas amikecon; Sed kiu reparolas pri la afero, tiu disigas amikojn.
10Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.
10Pli efikas riprocxo cxe sagxulo, Ol cent batoj cxe malsagxulo.
11Samo upora išče človek hudoben, zato bo poslan grozoviten poročnik zoper njega.
11Malbonulo sercxas nur ribelon; Sed terura sendato estos sendita kontraux lin.
12Medvedka, ki so ji mladiče vzeli, naj sreča moža, a ne bedak v neumnosti svoji!
12Pli bone estas renkonti ursinon, al kiu estas rabitaj gxiaj infanoj, Ol malsagxulon kun lia malsagxeco.
13Kdor vrača hudo za dobro, od njegove hiše se ne gane nesreča.
13Kiu redonas malbonon por bono, El ties domo ne malaperos malbono.
14Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!
14La komenco de malpaco estas kiel liberigo de akvo; Antaux ol gxi tro vastigxis, forlasu la malpacon.
15Kdor opravičuje krivičnega in kdor obsoja pravičnega, gnusoba sta GOSPODU oba enako.
15Kiu pravigas malvirtulon, kaj kiu malpravigas virtulon, Ambaux estas abomenajxo por la Eternulo.
16Čemu kupnina v roki bedaka? da si kupi modrost? Saj za to nima razuma!
16Por kio servas mono en la mano de malsagxulo? CXu por acxeti sagxon, kiam li prudenton ne havas?
17Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.
17En cxiu tempo amiko amas, Kaj li farigxas frato en mizero.
18Brezumen človek je, ki udari v roko in se stavi za poroka bližnjemu svojemu!
18Homo malsagxa donas manon en manon, Kaj garantias por sia proksimulo.
19Greh ljubi, kdor ljubi prepir, in kdor visoko zida vrata svoja, si pripravlja podrtje.
19Kiu amas malpacon, tiu amas pekon; Kiu tro alte levas sian pordon, tiu sercxas pereon.
20Kdor je spačenega srca, ne doseže dobrega, in kdor je prekanjenega jezika, zaide v nesrečo.
20Malica koro ne trovos bonon; Kaj kiu havas negxustan langon, tiu enfalos en malfelicxon.
21Kdor rodi bedaka, rodi sebi v žalost, in neumnega oče se ne bo veselil.
21Kiu naskas malsagxulon, tiu havas cxagrenon; Kaj patro de malprudentulo ne havos gxojon.
22Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.
22GXoja koro estas saniga; Kaj malgxoja spirito sekigas la ostojn.
23Dar izza nedrij skrivaj prejme brezbožnik, da preobrne pota pravičnosti.
23Kasxitajn donacojn akceptas malvirtulo, Por deklini la vojon de la justeco.
24Pred očmi razumnemu je modrost, bedakove oči pa tekajo do krajev zemlje.
24Antaux la vizagxo de prudentulo estas sagxo; Sed la okuloj de malsagxulo estas en la fino de la tero.
25V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.
25Filo malsagxa estas cxagreno por sia patro, Kaj malgxojo por sia patrino.
26Pokoriti tudi pravičnega ni dobro ali tepsti plemenite zaradi poštenosti.
26Ne estas bone suferigi virtulon, Nek bati noblulon, kiu agas juste.
27Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.
27Kiu sxparas siajn vortojn, tiu estas prudenta; Kaj trankvilanimulo estas homo sagxa.
28Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.
28Ecx malsagxulo, se li silentas, estas rigardata kiel sagxulo; Kaj kiel prudentulo, se li tenas fermita sian busxon.