1Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,
1Mia filo! atentu mian sagxon; Al mia prudento klinu vian orelon,
2da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.
2Por ke vi konservu prudenton Kaj via busxo tenu scion.
3Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.
3CXar la busxo de malcxastulino elversxas mielon, Kaj sxia gorgxo estas pli glata ol oleo.
4Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.
4Sed sxia sekvajxo estas maldolcxa kiel absinto, Akra kiel ambauxtrancxa glavo.
5Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.
5SXiaj piedoj iras malsupren al la morto; SXiaj pasxoj atingas SXeolon.
6Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.
6SXi ne iras rekte laux la vojo de vivo; SXiaj pasxoj sxanceligxas, sed tion sxi ne scias.
7Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.
7Kaj nun, infanoj, auxskultu min, Kaj ne forklinigxu de la vortoj de mia busxo.
8Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,
8Malproksimigu de sxi vian vojon, Kaj ne proksimigxu al la pordo de sxia domo,
9da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;
9Por ke vi ne fordonu al aliaj vian honoron Kaj viajn jarojn al la kruelulo,
10da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.
10Por ke fremduloj ne satigxu de via havo, Kaj viaj laboroj ne estu en fremda domo,
11In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,
11GXis vi gxemos en la fino, Kiam konsumigxos via karno kaj via korpo,
12in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!
12Kaj vi diros:Ho, kiel mi malamis instruon, Kaj mia koro malsxatis moraligon!
13Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.
13Kaj mi ne auxskultis la vocxon de miaj instruantoj, Kaj mi ne klinis mian orelon al miaj lernigantoj.
14Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“
14Mi estis preskaux en cxia malbono Meze de kunveno kaj societo.
15Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!
15Trinku akvon el via cisterno, Kaj fluantan el via puto.
16Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?
16Viaj fontoj disfluu eksteren, Akvaj torentoj en la stratojn.
17Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.
17Ili apartenu al vi sola, Sed ne al aliaj kun vi.
18Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,
18Via fonto estu benata; Kaj havu gxojon de la edzino de via juneco.
19košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!
19SXi estas cxarma kiel cervino, Kaj aminda kiel ibeksino; SXiaj karesoj gxuigu vin en cxiu tempo, SXia amo cxiam donu al vi plezuron.
20Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?
20Kaj kial, mia filo, vi volas sercxi al vi plezuron cxe fremda virino Kaj enbrakigi ne apartenantan al vi?
21Kajti pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.
21CXar antaux la okuloj de la Eternulo estas la vojoj de homo, Kaj cxiujn liajn irojn Li pripensas.
22Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.
22Liaj propraj malbonfaroj enkaptos la malpiulon, Kaj la sxnuroj de lia peko lin tenos.
23Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.
23Li mortos pro manko de eduko; Kaj la multo de lia senprudenteco lin devojigos.