1Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi.
1Mia filo! konservu miajn vortojn, Kaj gardu cxe vi miajn moralordonojn.
2Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.
2Konservu miajn moralordonojn, kaj vivu; Kaj mian instruon, kiel la pupilon de viaj okuloj.
3Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo.
3Ligu ilin al viaj fingroj; Skribu ilin sur la tabelo de via koro.
4Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo:
4Diru al la sagxo:Vi estas mia fratino; Kaj la prudenton nomu mia parencino;
5da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami.
5Por ke vi estu gardata kontraux fremda edzino, Kontraux fremdulino, kies paroloj estas glataj.
6Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč,
6CXar mi rigardis tra fenestro de mia domo, Tra mia krado;
7sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča,
7Kaj mi vidis inter la naivuloj, Mi rimarkis inter la nematuruloj junulon senprudentan,
8ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene,
8Kiu pasis sur la placo preter sxia angulo, Kaj iris la vojon al sxia domo,
9v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.
9En krepusko, en vespero de tago, Kiam farigxis nokto kaj mallumo.
10In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca.
10Kaj jen renkonte al li iras virino En ornamo de publikulino, ruzema je la koro.
11Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene;
11Bruema kaj vagema; SXiaj piedoj ne logxas en sxia domo.
12zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.
12Jen sxi estas sur la strato, jen sur la placoj, Kaj apud cxiu angulo sxi embuskas.
13In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče:
13Kaj sxi kaptis lin, kaj kisis lin Kun senhonta vizagxo, kaj diris al li:
14Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje.
14Mi devis alporti dankan oferdonon; Hodiaux mi plenumis mian solenan promeson.
15Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.
15Tial mi eliris al vi renkonte, Por sercxi vian vizagxon, kaj mi vin trovis.
16S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega;
16Mi bele kovris mian liton Per multkoloraj teksajxoj el Egiptujo.
17pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.
17Mi parfumis mian kusxejon Per mirho, aloo, kaj cinamo.
18Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem!
18Venu, ni gxuu suficxe volupton gxis la mateno, Ni plezurigxu per la amo.
19Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot;
19CXar mia edzo ne estas hejme, Li iris en malproksiman vojon;
20mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.
20La sakon kun mono li prenis kun si; Li revenos hejmen je la plenluno.
21Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila:
21SXi forlogis lin per sia multeparolado, Per sia glata busxo sxi lin entiris.
22za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih –
22Li tuj iras post sxi, Kiel bovo iras al la bucxo Kaj kiel katenita malsagxulo al la puno;
23dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.
23GXis sago fendas al li la hepaton; Kiel birdo rapidas al la kaptilo, Kaj ne scias, ke gxi pereigas sian vivon.
24Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede!
24Kaj nun, infanoj, auxskultu min, Atentu la vortojn de mia busxo.
25Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene.
25Via koro ne flankigxu al sxia vojo, Ne eraru sur sxia irejo;
26Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila.Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.
26CXar multajn sxi vundis kaj faligis, Kaj multegaj estas sxiaj mortigitoj.
27Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.
27SXia domo estas vojoj al SXeol, Kiuj kondukas malsupren al la cxambroj de la morto.