1Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;
1La sagxo konstruis sian domon, CXarpentis gxiajn sep kolonojn.
2zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;
2GXi bucxis sian bruton, versxis sian vinon, Kaj pretigis sian tablon.
3poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:
3GXi sendis siajn servantinojn, Por anonci sur la pintoj de la altajxoj de la urbo:
4„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
4Kiu estas naiva, tiu sin turnu cxi tien! Al la senspritulo gxi diris:
5„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!
5Venu, mangxu de mia pano, Kaj trinku el la vino, kiun mi enversxis.
6Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“
6Forlasu la malsagxajxon, kaj vivu; Kaj iru laux la vojo de la prudento.
7Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.
7Kiu instruas blasfemanton, tiu prenas sur sin malhonoron; Kaj kiu penas gxustigi malpiulon, tiu estas mokata.
8Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.
8Ne penu gxustigi blasfemanton, ke li vin ne malamu: Penu gxustigi sagxulon, kaj li vin amos.
9Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.
9Donu al sagxulo, kaj li ankoraux pli sagxigxos; Instruu justulon, kaj li lernos pli.
10Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.
10La komenco de la sagxo estas timo antaux la Eternulo; Kaj ekkono pri la Sanktulo estas prudento.
11Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.
11CXar per mi plimultigxos viaj tagoj, Kaj aldonigxos al vi jaroj da vivo.
12Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.
12Se vi sagxigxis, vi sagxigxis por vi; Kaj se vi blasfemas, vi sola suferos.
13Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.
13Virino malsagxa, bruema, Sensprita, kaj nenion scianta,
14In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,
14Sidas cxe la pordo de sia domo, Sur segxo sur altajxo de la urbo,
15da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:
15Por voki la pasantojn, Kiuj iras sian gxustan vojon:
16„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:
16Kiu estas naiva, tiu sin turnu cxi tien! Kaj al la senspritulo sxi diris:
17„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
17Akvoj sxtelitaj estas dolcxaj, Kaj pano kasxita estas agrabla.
18Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.
18Kaj li ne scias, ke tie estas mortintoj Kaj ke sxiaj invititoj estas en la profundoj de SXeol.