1Glejte, to vse je videlo moje oko, slišalo je moje uho in je razumelo.
1Kaiken tämän olen nähnyt omin silmin, omin korvin kuullut ja ymmärtänyt.
2Kolikor vi veste, vem tudi jaz, nisem nižji od vas.
2Minä tiedän sen minkä tekin, en häviä teille yhtään.
3Toda jaz hočem govoriti k Vsegamogočnemu, želja mi je, predložiti pravdo svojo Bogu mogočnemu.
3Kaikkivaltiaalle minä tahdon puhua, tahdon selvittää asiat Jumalan kanssa.
4Saj vi ste kovači laži, ničevi zdravniki vi vsi!
4Te, te kaunistelette kaiken valheillanne, pelkkiä puoskareita olette kaikki tyynni!
5Da bi vendar docela molčali, ker štelo bi se vam v modrost!
5Kunpa jo lopulta vaikenisitte! Silloin voisitte hyvinkin käydä viisaasta.
6Čujte, prosim, pravičenje moje in poslušajte dokaze mojih ustnic!
6Kuunnelkaa nyt, mitä minulla on sanottavana, kuulkaa vastaväitteet, jotka nousevat huulilleni.
7Boste li mogočnemu Bogu v prid govorili krivično, njemu na ljubav govorili prevaro?
7Yritättekö te valheella puolustaa Jumalaa, ajaa vilpillä hänen asiaansa?
8Boste se li potegovali za Njegovo stran? ali pa hočete biti pravdniki Bogu mogočnemu?
8Yritättekö te kaunistella hänen tekojaan, toimia hänen asianajajinaan?
9Dobro li bo, če vas preišče? ali pa ga morete prekaniti, kakor se človek prekani?
9Miten sitten käy, kun hän alkaa tutkia teitä? Voitteko pettää häntä niin kuin ihmistä petetään?
10Gotovo vas bo kaznoval, ako postopate pristransko na skrivnem!
10Kovalla kädellä hän teitä ojentaa, jos te olette vääristelleet totuutta.
11Ne spravi li vas njegova visokost v trepet in strah njegov ne prešine li vas?
11Ettekö pelkää, kun hän nousee tuomitsemaan, eikö kauhu silloin täytä mielenne?
12Vaši modri izreki so prislovice iz pepela, vaši zagovori so okopi iz blata.
12Teidän kehotuksenne ovat pelkkää tuhkaa, murenevaa savea teidän vastauksenne.
13Molčíte, pustíte mi, da jaz govorim, pridi name karkoli!
13Olkaa te vihdoin hiljaa, nyt minä puhun, käyköön minulle sitten miten käyneekin.
14Čemu naj vzamem meso svoje med zobe in nevarnosti izpostavim življenje svoje?
14Minä panen alttiiksi oman ruumiini, puhun, vaikka henki menisi.
15Glej, čeprav me usmrti, čakal Ga bom; samo poti svoje bom zagovarjal Njemu v obraz.
15Olen valmis, vaikka hän surmaisi minut, mutta ensin tahdon näyttää hänelle, millainen minun vaellukseni on ollut.
16Tudi to mi bo služilo v rešenje, da ne sme bogapozabnik stopiti pred Njega.
16Jo se merkitsisi minulle voittoa, että saisin astua hänen eteensä. Teeskentelijät eivät hänen eteensä pääse.
17Čujte, čujte govor moj, in moje izrecilo pridi v ušesa vaša!
17Kuulkaa, kuulkaa minun sanani, tarkatkaa, mitä minä puhun!
18Glejte vendar, pripravil sem pravdo svojo, vem, da se mi prizna pravičnost.
18Minä vien asiani oikeuden eteen, minä tiedän, että olen syytön.
19Kdo je, ki se more z menoj prepirati? Kajti potem hočem molčati in preminiti.
19Kuka voi syyttää minua? Jos joku voi, minä vaikenen ja kuolen.
20Samo dvojega mi ne stóri, tedaj se ne bom skrival obličju Tvojemu.
20Vain kahta asiaa sinulta pyydän -- jos ne täytät, en enää pakene sinun katsettasi.
21Odtegni od mene roko svojo, in strah tvoj me ne plaši!
21Ota kätesi pois minun päältäni, ota pois tämä kauhu, jonka ylleni laskit.
22Potem kliči, in odgovorim, ali jaz bom govoril, in ti mi odgovarjaj!
22Kutsu sitten minua, niin minä vastaan, ja anna sinä minulle vastaus, kun puhun sinulle.
23Koliko je mojih krivic in grehov? pokaži mi prestopek moj in greh moj!
23Kuinka paljon tililläni on rikkomuksia ja syntejä? Sano minulle, mitkä ne ovat!
24Zakaj skrivaš obličje svoje in me šteješ za sovražnika sebi?
24Miksi peität minulta kasvosi, miksi kohtelet minua kuin vihollista?
25Hočeš li plašiti list, ki ga že veter odnaša, in preganjati suho strn?
25Pelotteletko vielä tuulen ajelemaa lehteäkin, vainoatko kuivaa oljenkortta?
26Kajti prisojaš mi mnoge bridkosti in v dedino mi daješ grehe moje mladosti.
26Sinä määräsit minulle nämä katkerat päivät, panit taakakseni nuoruuteni synnit.
27Noge mi devaš v klado in paziš na vse steze moje, zaznamljaš mojih nog stopinje,dasi razpadam kakor črvojedina, kakor obleka, ki jo je razjedel molj.
27Sinä kiinnität minun jalkoihini kahleet, tarkkailet minne menen, mistä tulen ja merkitset muistiin jokaisen askeleni,
28dasi razpadam kakor črvojedina, kakor obleka, ki jo je razjedel molj.
28vaikka ihminen on vain laho leili, vain koinsyömä vaate.