1In Job odgovori in reče:
1I odpowiedział Ijob, a rzekł:
2O da bi se stehtala nevolja moja in da bi na tehtnico položili nesrečo mojo vso!
2O gdyby pilnie zważono narzekanie moje, a biedę moję pospołu na wagę włożono,
3Kajti sedaj je težja nego morski pesek. Zato so bile nepremišljene besede moje.
3Tedyby była cięższą nad piasek morski; przetoż mi słów niestaje.
4Zakaj pšice Vsemogočnega tiče v meni, katerih strup mora piti duh moj, Božje strahote so postavljene v boj zoper mene.
4Albowiem strzały Wszechmocnego tkwią we mnie, których jad wysuszył ducha mego, a strachy Boże walczą przeciwko mnie.
5Ali divji osel riga, kadar ima dosti trave, ali muka vol pri svoji krmi?
5Izali osieł dziki ryczy nad trawą? albo wół izali ryczy nad paszą swoją?
6Ali se more jesti neslastno in neslano? ali je okus v jajčjem beljaku?
6Izali może być jedzona rzecz niesmaczna bez soli? albo jestli jaki smak w białku jajowym?
7Česar se ni hotelo moji duši dotekniti, to mi je kakor gnusna jed sedaj.
7Czego się przedtem nie chciała dotknąć dusza moja, to teraz jest boleścią ciała mego.
8O da bi se zgodila prošnja moja, in da bi mi dal Bog, česar želim:
8Bodajże się spełniła prośba moja! Niechże mi Bóg da, czego oczekuję!
9da me Bog izvoli streti, da oprosti roko svojo in me odreže!
9Oby się Bogu podobało, żeby mię zniszczył, a żeby mię wyciął, rozpuściwszy rękę swoję!
10Tako bi mi še ostala tolažba, in radoval bi se v bolečini, ki mi ne prizanaša, da nisem zatajil besede Svetega.
10Bo mam jeszcze pociechę swoję, (chociaż pałam w boleści, a Bóg mi nie folguje) żem nie taił słów Świętego.
11Kaj je moja moč, da naj stanovitno čakam, in kaj konec moj, da naj ostanem potrpežljiv?
11Cóż jest za moc moja, abym potrwał? albo co za koniec mój, abym przedłużył żywota mego?
12Trdna li kot kamen je moja moč in meso moje je li iz brona?
12Izali moc kamienna moc moja? albo ciało moje miedziane?
13Ni li pač tako, da nimam pomoči v sebi nobene, in vsaka pospešitev rešenja je daleč od mene?
13Azaż obrony mojej niemasz przy mnie? azaż rozsądek oddalony odemnie?
14Prijatelj mora kazati usmiljenje obupujočemu, sicer se odreče strahu Vsegamogočnega.
14Przeciwko temu, którego litość słabieje ku bliźniemu swemu, i który bojaźó Wszechmogącego opuścił?
15Bratje moji so varali kakor hudournik, kakor struga hudournikov, ki se gubé,
15Bracia moi omylili mię jako potok; pominęli jako gwałtowne potoki,
16ki se kalé od ledu, v katere se zateka sneg.
16Które bywają mętne od lodu, w których się śnieg ukrywa;
17Ob času, ko solnce vanje pripeka, presihajo, in ko je vroče, izginejo s svojega kraja.
17Czasu którego topnieją, zaginą; a czasu gorącości niszczeją z miejsca swego.
18Vijejo se semtertja poti njih toka, gredo v puščavo in se razgube.
18Udawają się tam i sam z dróg swoich; rozciekają się po miejscach bezwodnych, i giną.
19Gledale so tja karavane iz Teme, potne družbe iz Sabe so upale vanje:
19Podróżni ludzie z krainy Teman obaczyli je; a którzy szli do Seba, mieli w nich nadzieję.
20osramočene so bile, ker so se zanašale nanje, prišle so do tja, in rdečica jih je oblila.
20Ale się zawstydzili, iż w nich ufali; a gdy tam przyszli, oszukali się.
21Res, tako ste mi postali v nič; strahoto ste zazrli in se preplašili.
21Tak zaiste i wy, bywszy nie jesteście; widząc utrapienie moje, lękacie się.
22Ali sem morda rekel: Dajte mi, ali: Žrtvujte zame darilo od svojega blaga,
22Izalim mówił: Przynieście mi co, a z majętności waszej dajcie mi dary?
23ali: Oprostite me iz pesti zatiralčeve, ali: Odkupite me iz roke silovitnikove?
23I wybawcie mię z rąk nieprzyjaciela, a z rąk okrutników odkupcie mię?
24Poučite me, in molčal bom, in v čem sem se motil, razodenite mi!
24Nauczcież mię, a ja umilknę; a w czemem zbłądził pokażcie mi.
25Kako krepke so poštene besede! A kaj dokazuje karanje vaše?
25O jakoż są mocne słowa prawdziwe! Ale cóż sprawi obwinienie wasze?
26Mislite li grajati besede moje? Saj v veter gredo govori obupujočega!
26Izali słowa moje obwinić myślicie, a przewiewać mowy utrapionego?
27Še za siroto bi vi vrgli kocko in prodali prijatelja svojega!
27I na sierotę targacie się, i kopiecie doły pod przyjacielem swoim.
28In sedaj se blagovolite ozreti vmé, kajti v lice vam vendar ne bom lagal.
28Przetoż przypatrzcie mi się teraz, a obaczycie, jeźli kłamię przed obliczem waszem.
29Povrnite se, ne zgodi naj se krivica, da, povrnite se, pravda moja je pravična!Je li nepravičnost na jeziku mojem? ali ne more okus moj razpoznati, kaj je pogubljivo?
29Obaczcie się, proszę, a niech nie będzie w was nieprawość; obaczcie się, a poznacie, że jest sprawiedliwość moja przy mnie.
30Je li nepravičnost na jeziku mojem? ali ne more okus moj razpoznati, kaj je pogubljivo?
30A iż nie masz w języku mym nieprawości: i nie mamże znać utrapienia mego?