1{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem, ko je poslal Savel može, in so stražili hišo njegovo, da bi ga umorili.} Otmi me sovražnikov mojih, moj Bog, na varno me postavi nad njimi, ki se vzpenjajo zoper mene.
1Al Músico principal: sobre No destruyas: Michtam de David, cuando envió Saúl, y guardaron la casa para matarlo. LIBRAME de mis enemigos, oh Dios mío: Ponme en salvo de los que contra mí se levantan.
2Otmi me njih, ki delajo krivico, in ljudi krvoločnih me reši.
2Líbrame de los que obran iniquidad, Y sálvame de hombres sanguinarios.
3Zakaj, glej, na dušo mojo preže, zbirajo se zoper mene krepki, ne zavoljo prestopka, ne zavoljo greha mojega, GOSPOD!
3Porque he aquí están acechando mi vida: Hanse juntado contra mí fuertes, No por falta mía, ni pecado mío, oh Jehová.
4Brez krivde moje se stekajo in pripravljajo; vstani, pridi mi naproti in poglej!
4Sin delito mío corren y se aperciben: Despierta para venir á mi encuentro, y mira.
5Ti torej, GOSPOD Bog nad vojskami, Bog Izraelov, zbúdi se, da obiščeš vse poganske narode, naj se ti ne smili ne eden hudodelcev verolomnih. (Sela.)
5Y tú, Jehová Dios de los ejércitos, Dios de Israel, Despierta para visitar todas las gentes: No hayas misericordia de todos los que se rebelan con iniquidad. (Selah.)
6Vračajo se zvečer, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.
6Volveránse á la tarde, ladrarán como perros, Y rodearán la ciudad.
7Glej, iz ust jim vre hudo, meči so v njih ustnah, kajti: Kdo sliši? pravijo.
7He aquí proferirán con su boca; Cuchillos están en sus labios, Porque dicen: ¿Quién oye?
8Ti pa, GOSPOD, se jim boš smejal, zasmehoval boš vse tiste narode.
8Mas tú, Jehová, te reirás de ellos, Te burlarás de todas las gentes.
9Moč moja, nate bom pazil, ker Bog je moj grad visoki.
9De su fuerza esperaré yo en ti: Porque Dios es mi defensa.
10Bog moj mi pride naproti z milostjo svojo, Bog mi dá, da bom z veseljem gledal sovražnike svoje.
10El Dios de mi misericordia me prevendrá: Dios me hará ver en mis enemigos mi deseo.
11Ne pobij jih, da ne pozabi ljudstvo moje, s svojo močjo jih izženi, da naj blodijo, in pahni jih, o Gospod, ščit naš!
11No los matarás, porque mi pueblo no se olvide: Hazlos vagar con tu fortaleza, y abátelos. Oh Jehová, escudo nuestro,
12Greh njih ust je njih ustnic beseda; bodo naj torej ujeti v napuhu svojem in zavoljo kletvine in laži, ki jo izgovarjajo.
12Por el pecado de su boca, por la palabra de sus labios; Y sean presos por su soberbia, Y por la maldición y mentira que profieren.
13Pokončaj jih v srdu, pokončaj, da jih ne bode več; in spoznajo naj, da Bog gospoduje v Jakobu in tja do mej zemlje. (Sela.)
13Acábalos con furor, acábalos, y no sean: Y sepan que Dios domina en Jacob Hasta los fines de la tierra. (Selah).
14In zvečer se vračajo, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.
14Vuelvan pues á la tarde, y ladren como perros, Y rodeen la ciudad.
15Klatijo se okoli zavoljo jedi; ko se ne nasitijo, tu prenočujejo.
15Anden ellos errantes para hallar qué comer: Y si no se saciaren, murmuren.
16Jaz pa bom pel o moči tvoji in veselo pel o milosti tvoji, ker ti si mi bil grad visoki in pribežališče ob dnevi stiske.O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.
16Yo empero cantaré tu fortaleza, Y loaré de mañana tu misericordia: Porque has sido mi amparo Y refugio en el día de mi angustia.
17O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.
17Fortaleza mía, á ti cantaré; Porque eres Dios de mi amparo, Dios de mi misericordia.