1Kako je otemnelo zlato, se izpremenilo odlično zlato! Kako je raztreseno kamenje svetišča po vseh voglih in ulicah!
1 Kaari! Wura ciya ibi. Wura kaŋ hanan d'i kulu barmay. I na nangu hananta tondey gusam fondey gaarey kulu ra.
2Sinovi Siona, predragi, ki bi jih bilo ceniti z zlatom najčistejšim, kako se čislajo za vrče prstene, za izdelek rok lončarjevih!
2 Sihiyona ize darzantey kaŋ waato i darza ga saba nda wura hansante, A go, i n'i himandi sanda botogo foobuyaŋ, Kusu cinako kambe goy.
3Celo šakali ponujajo prsi, dojé mladiče svoje, ali ljudstva mojega hči je neusmiljena kakor noji v puščavi!
3 Baa zoŋey ga ngey fafa no, I ga ngey izey naanandi, Amma ay jama ize wayo te bine-bi sanda saajo ra taatagayey cine.
4Jezik lepí dojenčku na nebesu od žeje; otročiči prosijo kruha, a ni ga, da bi ga delil.
4 Attaciriya kaŋ go ga naan, A deena go ga naagu a daana gaa jaw maayaŋ sabbay se. Zankey go ga ŋwaari ŋwaaray, Amma boro kulu si zaban i se.
5Oni, ki so jedli slaščice, premirajo po ulicah; oni, ki so bili vzrejeni v škrlatu, objemajo blato.
5 Borey kaŋ waato i ga ndunnya kaani maayaŋ ŋwaari ŋwa, Sohõ i go ga halaci fondey boŋ. Ngey mo kaŋ i biiri sanda bonkooni izeyaŋ, Sohõ i go ga fisi begunu ganday.
6In hujša je krivda ljudstva mojega hčere nego krivda Sodome, ki je bila podrta nagloma, roke se niso utrudile ž njo.
6 Zama ay jama ize wayo taalo alhakko bisa Saduma* zunubo alhakko, Kwaara kaŋ i zeeri fap! folloŋ! Baa kaŋ boro kulu mana kambe dake a gaa.
7Čistejši nego sneg so bili knezi njeni, bolj beli nego mleko, bolj rdeči po životu nego korale, gladki kakor safir.
7 A boro beerey bisa neezu* hanan yaŋ, I bisa wa gani kwaaray yaŋ mo. I gaahamey bisa koral* ciray yaŋ caw, I n'i ziiri sanda safir* tondiyaŋ.
8Temnejša od črnine je sedaj njih podoba, ne poznajo jih na ulicah; njih koža se je zrasla ž njih kostmi, suha je kakor les.
8 Amma sohõ i alhaaley bi da kusu banda, Boro si baa i bay fondey gaa. I kuurey sukum ka naagu i biriyey gaa, A koogu sanda bundu cine.
9Bolje je pomorjenim z mečem nego pomorjenim z lakoto, ker ti umirajo prebodeni s stradanjem, ker ni poljskega sadú.
9 Boro ma bu nda takuba baa a ma bu da haray. Hara g'a kombandi, a ga komso mo fari nafa-jaŋay sabbay se.
10Roke žen usmiljenih so kuhale otroke svoje, za hrano so jim bili ob razdejanju hčere ljudstva mojega.
10 Wayborey kaŋ biney ga baan, I kambey no ka ngey izey hina. I ciya i se ŋwaari ay jama ize wayo halaciyaŋo ra.
11GOSPOD je dopolnil togoto svojo, srdito jezo svojo je izlil in ogenj zažgal na Sionu, ki je požrl podstave njegove.
11 Rabbi na nga dukuro toonandi, A na nga futay korna gusam. A na danji daŋ Sihiyona gaa kaŋ n'a ton kal a tiksa gaa.
12Ne bi bili verjeli kralji zemeljski in vsi prebivalci vesoljnega sveta, da pride zatiralec in sovražnik v vrata jeruzalemska.
12 Ndunnya bonkooney da ndunnya gorokoy kulu mo, doŋ i si ta hal a ga hin ka te yanjekaari nda ibare ma furo Urusalima* meyey ra.
13Zgodilo se je zavoljo grehov prorokov njegovih, krivic duhovnikov njegovih, ki so prelivali sredi njega kri pravičnih.
13 Amma woodin te a annabey zunubey sabbay se, D'a alfagey goy laaley sabbay se, Ngey kaŋ na adilanteyaŋ kuri mun gallo ra.
14Kakor slepci so tavali po ulicah, ognušeni so bili s krvjo, da se niso hoteli ljudje dotekniti njih oblačil.
14 Sohõ i goono ga dira ka tatanji kwaara fondey ra sanda danawyaŋ. Kuri n'i ziibandi hal a to naŋ kaŋ boro kulu s'i bankaarayey ham.
15„Umeknite se, nečisti!“ so vpili proti njim, „umeknite se, umeknite, ne doteknite se!“ Ko so bežali, so tudi tavali, in med narodi se je govorilo: Ne smejo več pri nas prebivati!
15 Borey wurru i gaa ka ne i se: «Ya araŋ ziibikoyey, wa tun, wa koy! Wa tun ka koy, wa si lamba iri gaa!» Ngey mo zuru, i soobay ka dira ka tatanji. Dumi cindey ra borey goono ga ne: «I si ye ka goro noodin koyne.»
16Srdito obličje GOSPODOVO jih je razkropilo, ne bo jih gledal več. Na duhovnike se niso ozirali, starčkom niso prizanašali.
16 Rabbi futa n'i say-say, A si ye k'i saal koyne. Borey baa si da alfagey beera, I mana gomni te arkusey se mo.
17Še nam oči hirajo v hrepenenju po prazni pomoči; z ogledovalnice svoje gledamo proti narodu, ki ne bo rešil.
17 Iri wo, iri moy gaze, Zama gaakasinay kaŋ iri hangan ya yaamo no. Iri na mo daaru ka guna hala ndunnya dumi go no -- amma a si hin ka faaba te.
18Lové stopinje naše, da ne moremo hoditi po ulicah svojih. Bliža se konec naš, dovršujejo se dnevi naši, da, konec naš je že prišel.
18 I goono ga iri ce daarey gana, Kal iri si hin ka baa furo iri kwaarey fondey ra. Iri bananta maan, iri jirbey kubay, iri kokora kaa.
19Hitrejši so bili naši preganjalci nego orli pod nebom: po gorah so nas podili, v puščavi so nas zalezovali.
19 Iri gaaraykoy waasu nda zeeban kaŋ ga deesi beene. I n'iri kankam da gaarayyaŋ tondi kuukey boŋ, I na gumandiyaŋ te iri se mo saajey ra.
20Dih življenja našega, maziljenec GOSPODOV, je bil ujet v njih jamah; o katerem smo rekli: V senci njegovi bomo živeli med narodi.
20 Iri niiney ra funsuyaŋo, Kaŋ ga ti Rabbi wane suubananta, Nga kaŋ iri ne a biyo cire no iri ga goro dumi cindey ra, I n'a di ngey guusu hirrimo ra.
21Veséli in raduj se, o hči Edomova, prebivalka v deželi Uzovi! Tudi k tebi pride čaša, upijaniš se in slečeš se do nagega.Končana je kazen krivde tvoje, o hči sionska! ne bo te več vodil v pregnanstvo. Ozre se v krivico tvojo, o hči Edomova, odkrije grehe tvoje.
21 Ya nin, Edom ize wayo, ni ma farhã. Nin kaŋ goono ga goro Uz laabo ra, ma te bine kaani. Amma haŋ-gaasiya din ga bisa kal a ma koy ni do. Ni mo ga haŋ ka bugu, ka ni boŋ kaa koonu.
22Končana je kazen krivde tvoje, o hči sionska! ne bo te več vodil v pregnanstvo. Ozre se v krivico tvojo, o hči Edomova, odkrije grehe tvoje.
22 Ya nin, Sihiyona ize wayo, ni laalayaŋo alhakko kubay. Rabbi si ye ka konda nin tamtaray koyne. Ya nin, Edom ize wayo, a ga ni laala alhakko bana ni gaa, A ma ni zunubey gundo fisi ka kaa taray mo.