¹Tehtnica lažniva je gnusoba GOSPODU, polna teža pa mu je po volji.

¹ Gulinci neesiji ya fanta hari no Rabbi se, Amma cimi neesiji wo, a farhã hari no.

²Ko pride napuh, pride tudi sramota; pri skromnih pa je modrost.

² Da boŋbeeray kaa, haawi mo ga gana ka kaa, Amma boŋ-baanay-koyey do laakal go no.

³Poštene spremlja njih nedolžnost, nezvestnike pa pokonča njih spačenost.

³ Adilantey booriyaŋo g'i boy, Amma amaana ŋwaakoy hattayaŋo ga i halaci.

⁴Ne pomaga blago ob dnevi srda, pravičnost pa reši smrti.

⁴ Arzaka si hay kulu hinfa futay zaari hane, Amma adilitaray ga boro faaba buuyaŋ gaa.

⁵Pravičnost popolnega uravnava pot njegov, brezbožni pa pade po krivici svoji.

⁵ Boro kaŋ sinda taali adilitara g'a fonda hanse, Amma boro laalo ga kaŋ nga bumbo laalayaŋo do.

⁶Poštene rešuje njih pravičnost, nezvestniki pa se ujemo v svoji hudobiji.

⁶ Adilantey adilitara g'i faaba, Amma i ga amaana ŋwaakoy di ngey biniya ra.

⁷Ko umre brezbožen človek, mu pogine upanje in pričakovanje krivičnikov se izniči.

⁷ Da boro laalo bu, a beeja ga halaci. Haŋ kaŋ boro yaamey beeje mo ga halaci.

⁸Pravičnik bo rešen iz stiske, in brezbožnik pride na mesto njegovo.

⁸ I ga adilante soolam k'a kaa taabi ra, Ka boro laalo yeti a gurbo ra.

⁹Z usti uničuje bogapozabnik bližnjega svojega, a pravične otme njih spoznanje.

⁹ Me no Irikoy wanga ga nga gorokasin halaci nd'a, Amma bayray do no adilante ga du faaba.

¹⁰O pravičnih sreči se raduje mesto, in ko ginejo brezbožni, spev se glasi v njem.

¹⁰ Waati kaŋ adilante ga te albarka, kwaara ga farhã. Waati kaŋ boro laaley ga halaci no, borey ga cilili.

¹¹Blagoslov poštenih povzdiguje mesto, usta brezbožnih pa ga podirajo.

¹¹ Adilante albarka ga kwaara beerandi, Amma boro laalo meyo g'a zeeri.

¹²Brez uma je, kdor zaničuje bližnjega svojega, a mož pameten molči.

¹² Boro kaŋ donda nga gorokasin, a sinda laakal, Amma boro kaŋ gonda fahamay ga nga dangayyaŋ te.

¹³Kdor hodi z opravljanjem, razodeva skrivnost, zvestega srca človek pa skriva reč.

¹³ Boro kaŋ ga bar-bare nda mimanda, Gundu no a ga kaa taray, Amma boro kaŋ gonda naanay nga biya ra ga hari tugu.

¹⁴Kjer ni razumnega vodstva, propada ljudstvo, blaginjo pa pospešuje množica svetovalcev.

¹⁴ Naŋ kaŋ laakal saaware si no, talkey ga kaŋ, Amma saawarekoy jama ra, zaama teeyaŋ go no.

¹⁵Hudo bo njemu, kdor je porok za tujca, kdor pa mrzi poroštvo, je brez skrbi.

¹⁵ Boro kaŋ na yaw yadda sambu ga maa a doori gumo, Amma boro kaŋ wongu k'a yadda sambu fulanzam.

¹⁶Žena ljubezniva zadobi čast, in silovitniki zadobe bogastvo.

¹⁶ Wayboro gomnikoy ga du beeray. Toonyekoyey mo ga du arzaka.

¹⁷Usmiljen človek sebi dobro pripravlja, neusmiljenec pa lastnemu telesu bolečine.

¹⁷ Suujikoy goono ga gomni te nga fundo se, Amma bine-bi-koy, nga gaahamo no a ga taabandi.

¹⁸Brezbožnik si pridobi prevarljiv dobiček, kdor pa seje pravičnost, resnično plačilo.

¹⁸ Boro laalo ga gulinci alhakku ŋwa, Amma bora kaŋ na adilitaray duma wo, A banando ga tabbat.

¹⁹Kdor se drži pravičnosti, seje za življenje, kdor se pa žene za hudim, za svojo smrt.

¹⁹ Boro kaŋ suuru adilitaray ra ga to fundi gaa. Laala ganako mo, nga boŋ buuyaŋ no a goono ga gana.

²⁰Gnusoba so GOSPODU spačeni v srcu, a po volji mu so, kateri so popolni na svojem potu.

²⁰ Bine ra hattayankoyey ya fanta hariyaŋ no Rabbi se, Amma borey kaŋ yaŋ ga ti cimi teekoy ngey fondey ra, A kaani maayaŋ hariyaŋ no.

²¹Roko dam na to! hudobnež ne ostane brez kazni, pravičnih seme pa se reši.

²¹ Baa i ga kambe daŋ care kambe ra, Boro laalo si jaŋ ka du nga alhakko, Amma adilante dumo ga du faaba.

²²Zlat obroček svinji na rilcu je žena lepa, ki pamet zameta.

²² Danga wura korbay gursuna* niine gaa, Yaadin no wayboro sogo kaŋ sinda fayanka.

²³Pravičnih želja je samo dobro, brezbožni pa dočakajo le srd.

²³ Adilante beeja ga ti booriyaŋ hinne no, Amma boro laalo beeja ya futay no.

²⁴Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.

²⁴ Boro kaŋ ga say-say go no, a ga tonton mo ka koy jina. Boro kaŋ ga wangu nda haŋ kaŋ ga hagu go no mo, Amma a si kande hay kulu kala talkataray.

²⁵Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.

²⁵ Boro kaŋ ga gomni te ga te maani. Hari nooko mo, nga bumbo i g'a no hari.

²⁶Kdor zadržuje žito, ga bodo preklinjali, blagoslov pa bo na glavi njemu, ki ga prodaja.

²⁶ Boro kaŋ na ntaasu ganji, talkey g'a laali, Amma albarka ga goro boro kaŋ n'a neera boŋ.

²⁷Kdor si prizadeva za dobro, išče blagougodja Božjega; kdor pa išče hudega, njega bo zadelo.

²⁷ Nga kaŋ na booriyaŋ ceeci nda kookari, Gaakuri no a goono ga ceeci, Amma boro kaŋ ga hasaraw ceeci, Hasaraw no ga kaa a gaa.

²⁸Kdor upa v bogastvo svoje, propade, kakor veja pa se razcvetó pravični.

²⁸ Boro kaŋ jeeri nga duura gaa ga kaŋ, Amma adilante ga zaada danga kobto tayo.

²⁹Kdor dela zmešnjavo v hiši svoji, podeduje veter; in neumnež bo hlapčeval njemu, ki je modrega srca.

²⁹ Boro kaŋ ga nga bumbo windo taabandi, Haw faaruyaŋ no a ga tubu. Saamo mo ga ciya bannya bine-laakalkooni-koy se.

³⁰Pravičnega sad je drevo življenja, in modri pridobiva duše.Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

³⁰ Adilante albarka ya fundi tuuri no. Boro kaŋ ga borey fundey daŋ faaba fonda ra ya laakalkooni no.

³¹Glej, pravičnemu na tej zemlji se povrača, kolikanj bolj brezbožniku in grešniku!

³¹ A go, i ga adilante bana za ndunnya ra, Sanku fa binde boro laaley da zunubikooney!