1Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira.
1 Wayboro laakalkooni ga nga fuwo cina, Amma wayboro saamo ga nga wano zeeri nda nga kambey.
2Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji GOSPODA, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje.
2 Boro kaŋ ga dira nga adilitaray toonante ra ga humburu Rabbi, Amma boro kaŋ ga nga fonda siirandi ga dond'a no.
3V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne.
3 Saamo me ra gonda sar'ize a boŋbeera sabbay se, Amma laakalkooney deeney g'i hallasi.
4Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči.
4 Nangu kaŋ sinda haw, i ŋwaari garba ga hanan, Amma yeeji gaabi do i ga te tontoni boobo.
5Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži.
5 Seeda daahirante si tangari, Amma tangari seedakoy, kala tangari kaŋ a ga ci.
6Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko.
6 Dondayankoy ga laakal ceeci, a si du a, Amma bayray wo, hari doogono no fahamante se.
7Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede.
7 Ma fun boro kaŋ si caram do, Zama ni si bayray meyo gar a do.
8Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara.
8 Haggoyyankoy laakalo ga ti a ma faham da nga fonda, Amma saamey saamotara ya gulinci no.
9Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni.
9 Saamey ga taali himandi hahaarayaŋ hari, Amma boro toonante do gomni miila go no.
10Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi.
10 Boro bine ga nga boŋ azaaba bay, A farhã mo, boro fo si maa r'a.
11Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel.
11 I ga boro laaley windey bare ka gum, Amma adilantey bukkey ga te albarka.
12Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.
12 Fondo go no kaŋ go kayante boro diyaŋo gaa, Amma a bananta ya buuyaŋ fondo no.
13Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost.
13 Baa haari teeyaŋ si ganji bine gonda hasaraw. Haari wo, a ga hin ka kokor da bine tiŋay.
14Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem.
14 Boro kaŋ ye da banda nga bina ra ga kungu nda nga fonda, Boro hanno mo nda haŋ kaŋ go a wano ra.
15Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.
15 Boro kaŋ sinda carmay ga sanni kulu cimandi, Amma laakalkooni ga haggoy nda nga te-goyey hala a ma boori.
16Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen.
16 Laakalkooni ga humburu, a ga fay da laala teeyaŋ mo, Amma saamo ga boŋ jare ka ne nga na hay kulu tabbatandi.
17Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo.
17 Bine-waaso-koy ga saamotaray goy te. Boro kaŋ ga dabari laalo kaa taray mo, i ga konn'a.
18Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja.
18 Boro kaŋ sinda carmay ga saamotaray tubu, Amma bayray ga te laakalkooni se boŋ gaa taalam.
19Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih.
19 Boro laaley ga aniya ka sumbal boro hanney jine, Zambantey mo yaadin cine no adilantey fu meyey gaa.
20Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo.
20 Talka ya wangay hari no baa nga gorokasin se, Amma arzakante gonda baako boobo.
21Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu!
21 Boro kaŋ donda nga gorokasin, Zunubi no a goono ga te, Amma boro kaŋ ga bakar talkey se ya bine kaani koy no.
22Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro.
22 Goy laalo soolakoyey, manti i goono ga fondo taŋ no? Amma suuji nda cimi ga ciya gomni te-koy baa.
23V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo.
23 Goy kulu ra gonda riiba, Amma me sanni hinne si kande kala talkataray.
24Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost.
24 Laakalkooney boŋ taalam ga ti i arzaka, Amma saamey saamotara ya saamotaray hinne no.
25Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi.
25 Cimi seeda ciiko ga fundiyaŋ faaba, Amma tangari ciiko ga hiila candi.
26Kdor se boji GOSPODA, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim.
26 Rabbi humburkumay ra naanay gaabikooni go no. Bora din izey mo ga du tuguyaŋ do.
27Strah GOSPODOV je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg.
27 Rabbi humburkumay ya fundi hari zuru mo yaŋ no, Kaŋ ga boro fay da buuyaŋ hirrimey.
28V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba.
28 Bonkooni darza ga ti a jama baayaŋo, Amma boro jaŋay ga ti koy kayney halaciyaŋ.
29Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost.
29 Boro kaŋ ga suuru nda bine tunyaŋ gonda fahamay hanno, Amma boro bine-waaso-koy ga saamotaray beerandi.
30Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh.
30 Laakal kaanay ya fundi no gaaham se, Amma canse ya biri fumbi no.
31Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega.
31 Boro kaŋ na alfukaaru toonye na nga Takakwa foy, Amma boro kaŋ na suuji cabe laamikoyey se goono g'a beerandi no.
32V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik.
32 I ga boro laalo zeeri nga goy laala ra, Amma adilante gonda tuguyaŋ do nga buuyaŋ hane.
33V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže.
33 Laakal go ga nga goray te fahamante bina ra, Amma saamey game ra, a ga bangay.
34Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast.Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.
34 Adilitaray ga kunda beerandi, Amma zunubi ya haawi hari no dumi kulu se.
35Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.
35 Bonkooni gaakuri ga koy goy-ize kaŋ ga goy da laakal do haray, Amma a bine tunyaŋ ga zumbu boro kaŋ ga haawi goy te boŋ.