1Načrti srca so človekovi, od GOSPODA pa je govor jezikov.
1 Bine saawarey ya boro wane yaŋ no, Amma me tuyaŋo, Rabbi do no a ga fun.
2Človeku se zde vse poti njegove čiste, GOSPOD pa je, ki tehta duhove.
2 Boro fondey kulu gonda hananyaŋ nga bumbo diyaŋ ra, Amma Rabbi ga biyey neesi.
3Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje.
3 Ma ni goyey talfi Rabbi gaa, Ni miile-miiley mo ga tabbat.
4Vse je GOSPOD naredil v svoj namen in tudi brezbožnega za hudi dan.
4 Rabbi na hay kulu taka nga bumbo miila se, Oho, baa boro laaley masiiba zaaro se.
5Gnusoba je GOSPODU vsak prevzetni v srcu; roko dam na to, da ne ostane brez kazni!
5 Bine ra boŋ beeraykoy kulu ya fanta hari no Rabbi se. Baa i na kambe daŋ care kambe ra, a si ciiti yana bo.
6Milost in resnica prikrivata krivico, in po strahu GOSPODOVEM se ogneš hudega.
6 Suuji nda cimi do no i ga zunubi sasabandiyaŋ te. Rabbi humburkumay do mo borey ga fay da laala.
7Ko so koga pota GOSPODU po volji, pomiri mu tudi sovražnike njegove.
7 Da boro fonda ga kaan Rabbi se, A ga naŋ baa a ibarey ma baani goray te d'a.
8Bolje, da imaš malo s pravičnostjo nego veliko dohodkov s krivico.
8 Arzaka kayna nda adilitaray a banda bisa duure boobo nda cimi-jaŋay a banda.
9Srce človekovo izmišlja pot svojo, ali GOSPOD vodi korake njegove.
9 Boro bine g'a fonda sijiri, Amma Rabbi no g'a cabe taamuyaŋ nangu.
10Božji izrek je na ustnah kraljevih, v sodbi se ne smejo motiti usta njegova.
10 Irikoy ganayaŋ ciiti dumbuyaŋ go bonkooni me ra, A meyo si hatta mo ciiti gaa.
11Prava mera in tehtnica sta od GOSPODA; kakor jih je naredil, take naj bodo vse uteži v mošnji.
11 Zaka nda neesiyaŋ hari cimikoyey ya Rabbi wane yaŋ no. Foola ra tiŋay tondey kulu mo a goy no.
12Gnusoba je kraljem storiti krivico, ker s pravičnostjo se utrjuje prestol.
12 Fanta hari no koyey se i ma goy laalo te, Zama karga wo, adilitaray boŋ no a ga sinji.
13Drage so kraljem pravične ustne in njega, ki odkritosrčno govori, ljubijo.
13 Me cimikoy ya farhã hari no bonkooney se, I ga ba boro kaŋ ga cimi ci.
14Kraljev srd je glasnik smrti, ali moder mož ga potolaži.
14 Bonkooni bine tunyaŋ ga hima buuyaŋ diya, Amma boro kaŋ gonda laakal g'a futa kanandi.
15V svetlosti obličja kraljevega je življenje in blagovoljnost njegova je kakor oblak poznega dežja.
15 Bonkooni moyduma hananyaŋ ra, fundi go no, A gomno mo, danga kokor banda buru kaŋ gonda hari no.
16Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato! in pridobiti si razumnost rajši izvóli nego srebro!
16 Laakal duure bisa wura gumo-gumo. Oho, fahamay duure, boro m'a suuban ka bisa nzarfu.
17Poštenih cesta je: ogibati se hudega; dušo svojo ohrani, kdor pazi na pot svojo.
17 Adilante fondo ga ti i ma fay da laala no. Boro kaŋ na nga fonda haggoy goono ga nga fundo hallasi.
18Pred pogubo prevzetnost in pred padcem napuh.
18 Boŋbeeray banda, kala halaciyaŋ, Kaŋyaŋ mo goono ga boŋ jareyaŋ gana.
19Bolje pohleven biti v duhu s krotkimi nego plen deliti s prevzetnimi.
19 Boro ma goro nda lalabu biya talkey banda ga bisa ni ma toonye arzaka fay da boŋbeeraykoy.
20Kdor pazi na besedo, doseže dobro, in kdor upa v GOSPODA, blagor mu!
20 Boro kaŋ na laakal ye sanni gaa ga du booriyaŋ. Boro kaŋ ga de Rabbi gaa mo ga du a albarka.
21Kdor je modrega srca, ga bodo imenovali razumnega, in sladkost ustnic pospešuje nauk.
21 Bine ra laakalkooni, i ga ne a te boŋ, Sanni kaano mo ga bayray tonton.
22Studenec življenja je pamet njemu, kdor jo ima, neumne pa kara njih neumnost.
22 Fahamay ya fundi hari-mo no boro kaŋ gond'a se, Amma saamey goojiyaŋ ga ti saamotaray.
23Kdor je modrega srca, govori pametno in nikdar mu ne zmanjka nauka na ustnah.
23 Laakalkooni bine g'a meyo dondonandi, A ga bayray tonton a me sanney se mo.
24Dobrohotne besede so kakor satovje medú, sladkost duši in zdravilo kostem.
24 Sanney kaŋ ga kaan ga hima yu fanta, I ga kaani no fundi se, baani mo biriyey se.
25Je pot, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.
25 Fondo go no kaŋ go kayante boro diyaŋ gaa, Amma a bananta buuyaŋ fondo no.
26Glad delavca dela za njega, ker usta njegova ga izpodbadajo.
26 Goy-teeri hara se no a ga goy, Zama a gunda no g'a tuti.
27Mož malopridni koplje zlo in na ustnah mu je paleč ogenj.
27 Boro yaamo ga zamba miila, A meyo ra mo danga danji kaŋ ga ton no.
28Mož, spačenosti vdan, dela zdražbo in podpihovalec loči zaupne prijatelje.
28 Boro kaŋ me ga kasu ga kusuuma say-say. Kormotante mo ga coroyaŋ kaa care.
29Silovitnik izvablja bližnjega svojega, da ga vodi po poti, ki ni dobra.
29 Toonyante ga nga gorokasin fafagu, A ma naŋ a ma fondo kaŋ si boori gana.
30Kdor zatiska oči svoje, da izmišlja reči spačene, kdor nalašč tišči ustne svoje, izvršuje hudo.
30 Boro kaŋ ga nga moy daabu, A g'a te no zama a ma fongu hattayaŋ muraadu. Boro kaŋ ga nga meyo kunsum mo ya laala candiko no.
31Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.
31 Hamni kwaaray ya darza boŋtobay no, D'i n'a gar adilitaray fonda ra.
32Boljši je potrpežljivi od močnega, in kdor gospoduje svojemu srcu, od onega, ki mesto pribori.V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.
32 Boro kaŋ ga suuru nda bine tunay ga bisa hinkoy. Boro kaŋ ga nga biya may ga bisa boro kaŋ na kwaara ŋwa.
33V naročje se vrže kocka, od GOSPODA pa je vsa razsodba njena.
33 I ga kurne catu ce boŋ, Amma a ciito kulu Rabbi do no a go.