¹Boljši je grižljaj suhega kruha s pokojem nego hiša, polna zaklanih živali, s prepirom.

¹ Gaata looma fo da laakal kanay a banda bisa windi kaŋ to da batu ka margu nda care kusuuma.

²Umen hlapec bo gospodoval sinu, ki dela sramoto, in delil dediščino med brati.

² Bannya kaŋ ga goy da laakal ga du mayray ize kaŋ ga haawi goy te boŋ. A ga du nga baa tubo ra nya-izey game ra mo.

³Topilnica je za srebro in peč za zlato, srce pa izkuša GOSPOD.

³ Haaguyaŋ kusu go nzarfu se, dudal mo wura se, Amma Rabbi no ga biney neesi.

⁴Hudobnež pazi na hudobna usta in lažnik rad posluša poguben jezik.

⁴ Goy laalo teeko ga laakal ye me laalo gaa. Tangarikom mo ga hanga jeeri hasaraw deena se.

⁵Kdor zasmehuje ubožca, sramoti Stvarnika njegovega; kdor se veseli nesreče, ne ostane brez kazni.

⁵ Boro kaŋ na alfukaaru hahaara, Nga Takakwa no a goono ga foy. Boro kaŋ farhã da masiiba mo si ciiti yana.

⁶Starčkom venec so otrok otroci in ponos sinom njih očetje.

⁶ Haama no ga ti dottijo zeeno darza fuula, Ize fooma hari mo a baaba no.

⁷Nespodobi se neumnežu govor izvrsten, še manj pa plemenitniku govor lažniv.

⁷ Boŋ sifayaŋ sanni mana hagu saamo me ra, Sanku fa binde deene kaŋ ga tangari te dabarikooni se.

⁸Darilo je kakor drag kamen v očeh njega, ki ga prejme: kamor koli se obrne, uspeva.

⁸ Me-daabu nooyaŋ ga hima tondi darzakoy bora kaŋ ga du a diyaŋ gaa. Naŋ kaŋ a bare kulu mo a ga te a se riiba.

⁹Kdor greh zakriva, išče ljubezni, kdor pa stvar ponavlja, loči dobre prijatelje.

⁹ Boro kaŋ na taali daabu, baakasinay no a ga ceeci, Amma boro kaŋ ga foyray te ga coroyaŋ kaa care.

¹⁰Razumnega se prime eno posvarilo bolj, nego ko bi stokrat udaril bedaka.

¹⁰ Deeniyaŋ ga furo fahamante do ka bisa barzu zangu saamo do.

¹¹Samo upora išče človek hudoben, zato bo poslan grozoviten poročnik zoper njega.

¹¹ Boro laalo, kala murteyaŋ hinne kaŋ a ga ceeci. Woodin sabbay se no i ga diya bine-bi-koy donton a gaa.

¹²Medvedka, ki so ji mladiče vzeli, naj sreča moža, a ne bedak v neumnosti svoji!

¹² Boro ma kubay nda ganji urs* kaŋ i n'a izey sambu bisa boro ma kubay nda saamo nga saamotara ra.

¹³Kdor vrača hudo za dobro, od njegove hiše se ne gane nesreča.

¹³ Boro kaŋ ga gomni bana nda laala, Laala si fay d'a windo hal abada.

¹⁴Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!

¹⁴ Kusuuma sintina go danga waati kaŋ i na hari taŋ, Woodin se ma fay da kakaw za a mana ciya yanje.

¹⁵Kdor opravičuje krivičnega in kdor obsoja pravičnega, gnusoba sta GOSPODU oba enako.

¹⁵ Boro kaŋ ga taali-teeri hanandi, Da boro kaŋ ga adilante zeeri, I boro hinka kulu fanta hariyaŋ no Rabbi se.

¹⁶Čemu kupnina v roki bedaka? da si kupi modrost? Saj za to nima razuma!

¹⁶ Ifo se no saamo ga goro nda arzaka nga kambe ra laakal dayyaŋ se, Za kaŋ a sinda fahamay?

¹⁷Vsak čas ljubi, kdor je prijatelj, in brat se izkaže v stiski.

¹⁷ Coro hanno wo, baakasinay no a ga te waati kulu, I na nya-izey hay mo taabi haŋyaŋ jirbey se.

¹⁸Brezumen človek je, ki udari v roko in se stavi za poroka bližnjemu svojemu!

¹⁸ Boro kaŋ sinda fahamay ga kamba karyaŋ te no ka ciya yadda sambuko nga gorokasin jine.

¹⁹Greh ljubi, kdor ljubi prepir, in kdor visoko zida vrata svoja, si pripravlja podrtje.

¹⁹ Boro kaŋ ga ba kusuuma ga ba taali. Boro kaŋ na nga windi me daabirji kuukandi mo, Halaciyaŋ no a goono ga ceeci.

²⁰Kdor je spačenega srca, ne doseže dobrega, in kdor je prekanjenega jezika, zaide v nesrečo.

²⁰ Boro kaŋ gonda bine kaŋ ga siiri si du hari hanno. Nga mo kaŋ gonda deene kaŋ ga mulay ga kaŋ masiiba ra.

²¹Kdor rodi bedaka, rodi sebi v žalost, in neumnega oče se ne bo veselil.

²¹ Boro kaŋ na saamo hay, Bine saray hari no a du nga boŋ se. Saamo baaba sinda bine kaani.

²²Srce veselo daje dobro zdravilo, duh potrt pa kosti suši.

²² Bine kaŋ ga maa kaani, safari hanno no, Amma bine kaŋ sara ga biriyaŋ koogandi.

²³Dar izza nedrij skrivaj prejme brezbožnik, da preobrne pota pravičnosti.

²³ Boro laalo ga me-daabu ta ganda ra, Zama nga ma ciiti fondo siirandi se.

²⁴Pred očmi razumnemu je modrost, bedakove oči pa tekajo do krajev zemlje.

²⁴ Laakal go fahamante moyduma jine, Amma saamey moy go ya-haray ndunnya me.

²⁵V žalost je očetu svojemu sin bedak in v bridkost porodnici svoji.

²⁵ Ize kaŋ si caram ya bine saray hari no nga baabo se, Forti mo no nyaŋo kaŋ n'a hay se.

²⁶Pokoriti tudi pravičnega ni dobro ali tepsti plemenite zaradi poštenosti.

²⁶ A si boori i ma adilante jukke, Wala i ma dabarikooni kar a daa hanna sabbay se.

²⁷Govore svoje brzda, kdor je napredoval v spoznanju, in kdor je hladnega duha, je mož pameten.Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

²⁷ Boro kaŋ na nga sanni dunguriyandi, bayray no a se. Nga mo kaŋ gonda biya yeeno ya fahamante no.

²⁸Tudi neumneža, ko molči, imajo za modrega, in kdor stiska ustne svoje, velja za razumnega.

²⁸ Baa saamo, d'a na nga me di, I g'a lasaabu sanda laakalkooni no. D'a na nga me-kuurey daabu mo, I ga di a sanda a waani.