1Boljši ubožec, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni v ustnah svojih, pa bedak.
1 Talka kaŋ goono ga dira nga cimi toonanta ra ga bisa me laalokoy kaŋ a go mo, saamo no.
2Res ni dobro duši brez spoznanja, in kdor je nagel z nogami, greši.
2 Koyne, a mana boori fundi se a ma goro bayray si. Woodin banda, boro kaŋ ga cahã nda nga ce, Hartayaŋ no a ga te.
3Neumnost človekova prevrača pot njegovo in proti GOSPODU se srdi srce njegovo.
3 Adam-ize saamotara no g'a fundo halaci a se, A bina mo goono ga guutu Rabbi gaa.
4Bogastvo daje prijateljev mnogo, od siromaka pa se loči prijatelj njegov.
4 Arzaka ga kande hangasin boobo, Amma talka wo, fayante no a go baa nga gorokasin se.
5Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, ne bo ubežal.
5 Tangari seedakoy si ciiti yana, Tangari ciiko mo si du faaba.
6Mnogi molijo obličje prvakovo in vsakdo je prijatelj možu radodarnemu.
6 Boro boobo ga gomni ŋwaaray nooyaŋ-boobo-koyo gaa, Boro kulu mo nooko coro no.
7Ubožca sovražijo vsi bratje njegovi; kolikanj bolj se ga ogibljejo prijatelji njegovi! Žene se za besedami, ki nič ne veljajo.
7 Talka nya-izey kulu ga wang'a, Sanku fa binde a corey ga mooru a gaa. A g'i gana nda sanniyaŋ, amma i ban ka dira.
8Kdor pridobiva razumnost, ljubi dušo svojo, in kdor pazi na umnost, bo dosegel dobro.
8 Boro kaŋ du laakal ga ba nga fundo, Boro kaŋ na fahamay haggoy mo ga gomni gar.
9Kriva priča ne bode brez kazni, in kdor govori laži, bo poginil.
9 Tangari seedakoy si ciiti yana bo, Tangari ciiko mo ga halaci no.
10Bedaku ne pristoji lahko in dobro življenje, mnogo manj hlapcu, da gospoduje knezom.
10 Kaani goray mana hagu saamo se, Sanku fa binde bannya ma du koytaray dabarikooniyaŋ boŋ.
11Razum zadržuje človeku jezo, in v čast mu je izpregledati pregrešek.
11 Boro laakalo ga naŋ a ma suuru nda bine tunay, Darza mo no a se a ma taali muray.
12Kakor rjovenje mladega leva je nevolja kraljeva, a kakor rosa na travo blagovoljnost njegova.
12 Bonkooni futay ga hima muusu beeri daŋ futo dunduyaŋ, Amma a gomno ga hima subu tayo boŋ harandaŋ.
13Preglavice vir je očetu svojemu sin bedak in neprestano kapanje žene prepiri.
13 Ize kaŋ ga saamu wo masiiba no a baabo se, Wande sanni-boobo-koy mo ga hima danga mimisi duumi.
14Hiša in blago je dedina po očetih, od GOSPODA pa je žena pametna.
14 Windi nda arzaka ya tubu hari no za baabey do, Amma wande laakalkooni, Rabbi do no a ga fun.
15Lenoba potaplja v trdno spanje in nemarna duša bo stradala.
15 Hawfunay ga konda boro hala jirbi tiŋo ra, Dirgaykom mo ga maa haray.
16Kdor drži zapoved, ohrani dušo svojo, kdor pa ne pazi na pota svoja, pogine.
16 Boro kaŋ ga haggoy da lordi, Nga fundo no a goono ga haggoy, Amma boro kaŋ na saalay kaa nga fonda gaa ga bu.
17GOSPODU posoja, kdor milostno deli siromaku, in dobroto njegovo mu bo povrnil.
17 Boro kaŋ ga bakar alfukaarey se goono ga garaw daŋ Rabbi gaa, A g'a bana a se mo da nga gomno.
18Strahuj sina svojega, dokler je upanje, pa ubiti ga, ti ne hodi na misel!
18 Ma ni izo gooji, za kaŋ beeje go no, Ma si ni bine sinji a halaciyaŋo gaa.
19Človek naglojezen ponese svojo kazen; kajti če posežeš vmes, še huje narediš.
19 Boro kaŋ bine tunyaŋ ga baa ga du a alhakko, Zama baa ni n'a kaa kambe tilas kala ni ma ye k'a te koyne.
20Poslušaj svet in sprejmi pouk, da bodeš moder v prihodnosti.
20 Ma maa saaware, ma dondonandiyaŋ ta, Zama ni ma te laakal hala ni jirbey bananta ra.
21Mnogo je namer v srcu človekovem, a sklep GOSPODOV sam bo ostal.
21 Dabari boobo no boro bina ra, Amma Rabbi saawara, nga no ga tabbat.
22Radovoljnost človekova kaže dobrotljivost njegovo, in boljši je ubožec nego lažnivec.
22 Boro gomni hina me no i ga ba r'a, Talka mo bisa tangarikom.
23Strah GOSPODOV ti je za življenje: v obilosti boš prebival in zlo te ne obišče.
23 Rabbi humburkumay wo, Fundi do haray no a ga koy. Boro kaŋ gond'a ga jirbi wasa yaŋ ra, Masiiba mo si kaa a gaa.
24Lenuh pač vtakne roko v skledo, a k ustom je ne mara prinesti.
24 Hawfuno ga nga kambe sufu hawru ra, Amma a si kond'a nga meyo do.
25Če udariš zasmehovalca, preprostega bo izmodrilo, in če posvariš pametnega, napredoval bo v znanju.
25 Ma dondako kar, Boro kaŋ jaŋ fahamay mo ga laakal dondon. Ma deeni fahamante gaa, Nga mo ga faham da bayray.
26Kdor silo dela očetu in mater podi, je sin, ki pripravlja ostudo in sramoto.
26 Boro kaŋ na nga baabo toonye ka nga nya gaaray wo ize kaŋ ga kande haawi no, Kayna candiko mo no.
27Nehaj, sin moj, poslušati pouk, in zablodiš od besed znanja.
27 Ay izo, da ni fay da dondonandiyaŋ hanganyaŋ, Ni ga kamba ka fay da bayray sanney.
28Priča malopridna zasmehuje sodbo, in usta brezbožnih slastno požirajo krivico.Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.
28 Seeda yaamo ga fooru nda cimi ciiti, Boro laaley me mo ga kungu nda laala.
29Zasmehovalcem so pripravljene sodbe in udarci hrbtom bedakov.
29 I ga ciitiyaŋ soola dondako se, Barzuyaŋ mo go no saamey banda daarey se.