1Vino je zasmehovalec, pijača opojna razgrajalec, in kdorkoli se opoteka po njej, si ne izbistri uma.
1 Duvan* ya hahaarayko no, Baji mo kosongukoy no. Boro kulu kaŋ bugu nd'ey sinda laakal.
2Kakor rjovenje leva je strah kraljev; kdor ga zoper sebe razdraži, greši zoper življenje svoje.
2 Bonkooni humburandiyaŋ wo, Danga muusu beeri daŋ futo dunduyaŋ no, Boro kaŋ n'a futa zukku na nga fundo daŋ kambe.
3Na čast je možu odjenjati od prepira, kdorkoli pa je neumen, rad se vanj zaplete.
3 Beeray no boro se a ma mooru kuta gaa, Amma saamo kulu ga ba yanje.
4Lenuh noče orati zaradi zime, zato bo beračil ob žetvi, a ničesar ne dobi.
4 Hawfuno wangu ka far kaydiya ra, Woodin se no a ga ŋwaaray heemar, a si du hay kulu mo.
5Voda globoka je naklep v srcu možá, toda mož razumen mu pride do dna.
5 Boro bine ra saaware ga hima hari guuso, Amma boro kaŋ gonda fahamay g'a candi.
6Največ ljudi hvali vsak svojo dobrotljivost, moža pa vseskozi resničnega kdo najde?
6 Boro boobo ga ngey gomney fe, Amma cimi boro, may no ga hin ka du a?
7Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim za njim!
7 Boro adilante kaŋ ga dira nga cimi tooyaŋo ra, A banda a izey mo ga ciya albarkanteyaŋ.
8Kralj, sedeč na sodnem stolu, razganja z očmi svojimi vse hudo.
8 Bonkooni kaŋ goono ga goro ciiti karga boŋ ga laala kulu say nda nga moy.
9Kdo bi mogel reči: Očistil sem srce svoje, čist sem svojega greha?
9 May no ka bara nda hina a ma ne: «Ay n'ay bina hanandi, Ay ya hanante no ay zunubey gaa?»
10Dvojne uteži in dvojna mera, oboje je enaka gnusoba GOSPODU.
10 Neesiji waani-waani, da zaka waani-waani, I boro hinka kulu fanta hari yaŋ no Rabbi se.
11Po dejanjih svojih se dá spoznati tudi deček, je li čisto in je li pošteno delo njegovo.
11 Baa zanka, i g'a bay nga te-goyo do, Hal a goyo hanante no, wala haŋ kaŋ ga saba no.
12Uho, ki sliši, in oko, ki vidi, GOSPOD je oboje enako naredil.
12 Hanga kaŋ ga maa, da mo kaŋ ga di, Rabbi no k'i boro hinka kulu te.
13Ne ljubi spanja, da ne obubožaš; odpri oči svoje, in nasitiš se kruha.
13 Ma si ba jirbi, zama ni ma si talka. Ma ni moy hay, ni ga kungu nda ŋwaari mo.
14„Slabo, slabo je!“ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel, se hvali.
14 Dayko ga ne: «Manti hari hanno no, Manti hari hanno no,» Amma d'a koy, kala fooma kaŋ a ga te.
15Zlatá je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razumne.
15 Wura nda tondi hiir'ize caadante yaŋ go no, Amma meyo kaŋ ga waani, Danga jinay hanno cine no.
16Vzemi obleko njemu, kdor je bil porok za tujca, in za neznane ljudi ga rubi.
16 Boro kaŋ na yaw yadda sambu, m'a kwaayo ta, Boro kaŋ na yawey yaddandi mo, ma tolme ta a gaa.
17Sladek je možu prisleparjeni kruh, ali pozneje dobi polna usta peska.
17 Tangari ŋwaari ga kaan boro se, Amma kokor banda a meyo ga to da tond'izeyaŋ.
18Sklepi se utrdé s posvetovanjem, in z razumnim vodstvom se le vojskuj!
18 Bine sijiriyaŋ kulu, saaware boŋ no a ga tabbat. Ni ma wongu te da laakal saaware mo.
19Kdor hodi okrog kot obrekovalec, razodeva skrivnost, zato se ne druži ž njim, ki široko odpira usta svoja!
19 Mimandakom ga gundey bangandi, Woodin se ma si hangasinay da me-boobo-koy.
20Njemu, ki preklinja očeta svojega ali mater svojo, ugasne svetilnica v črnih teminah.
20 Boro kaŋ na nga baaba wala nga nya laali, I g'a fitilla wi kubay bi tik ra.
21Posest, ki se naglo pridobi v začetku, ne bode blagoslovljena ob koncu svojem.
21 A ga te boro ma du tubu nda cahãyaŋ sintina gaa, Amma a bananta, a si goro nda albarka.
22Ne reci: Povrnil bom hudo! Čakaj GOSPODA, in rešil te bo!
22 Ma si ne: «Ay ga laala bana.» Ma hangan Rabbi se, nga mo ga ni faaba.
23Gnusoba so GOSPODU dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra.
23 Neesiji waani-waani ya fanta hari no Rabbi se, Gulinci kilo mo si boori.
24Od GOSPODA so stopinje moževe; človek pa kako naj umeje pot svojo?
24 Boro ce daarey, Rabbi do no i go, Mate binde no boro ga te ka nga fonda fayanka?
25Zadrga je človeku nepremišljeno veleti: Sveti! in po obljubah šele preudarjati.
25 Hirrimi no boro se a ma salaŋ da cahãyaŋ ka ne: «Ay n'a fay waani.» Sarti sambuyaŋo banda, gaa a ma sanno neesi.
26Brezbožne razmetava kralj moder in pelje čeznje mlatilno kolo.
26 Bonkooni kaŋ gonda laakal ga boro laaley teeni, A ma kande safayaŋ humburu i boŋ.
27Duh v človeku je GOSPODOVA svetilnica, ki preiskuje vso notranjost telesa.
27 Boro biya ya Rabbi fitilla no, A ga a ra haray lokotey kulu bangandi.
28Dobrotljivost in zvestoba stražita kralja in z dobrotljivostjo vzdržuje prestol svoj.
28 Suuji nda naanay ga bonkoono hallasi, A karga mo ga sinji suuji boŋ.
29Dika mladeničem je njih moč in starčkom kras siva glava.Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.
29 Arwasey fooma hari wo, i gaabo no, Dottijey darza mo, i hamni kwaara no.
30Modrine od ran so zdravilo za hudo in udarci, ki gredo do živega.
30 Barzu meyey ga laala hanse, Karyaŋ mo ga to hala gunde ra.