1Kakor potoki vodá je srce kraljevo v roki GOSPODOVI: kamorkoli hoče, ga nagne.
1 Bonkoono bine go Rabbi kambe ra Danga hari zuray cine, A g'a bare nangu kulu kaŋ a miila.
2Vsakteri pot človeka je raven v očeh njegovih, ali GOSPOD je, ki tehta srca.
2 Boro fondo ga saba no a diyaŋ gaa, Amma Rabbi no ga biney neesi.
3Po pravičnosti in pravici ravnati je ljubše GOSPODU nego daritev.
3 Rabbi do, adilitaray da cimi ciiti bisa sargay teeyaŋ.
4Visoke oči in ošabno srce – svetilnica brezbožnih je greh.
4 Boŋ jareyaŋ da bina ra boŋbeeray, Kaŋ ga ti boro laalo fitilla, ya zunubi no.
5Misli marljivega merijo le na korist, vsak naglež pa drevi v pomanjkanje.
5 Himmante miila, yulwa hinne gaa no a ga koy, Amma cahãkom kulu, jaŋay do haray no a ga koy.
6Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom, so preminljiv hlap, mreža smrti.
6 Arzaka duure deene tangari do, Dullu no kaŋ i ga tuti nda waasi, I ceecikoy kulu mo, buuyaŋ no i goono ga ceeci.
7Silovitost, ki jo delajo brezbožni, nje same razdene, ker se branijo ravnati po pravici.
7 Boro laaley toonye goy g'i ŋwa, Zama i wangu ka cimi ciiti te.
8Grozno zamotana je pot njega, ki je obremenjen s krivdo, čisti pa dela odkritosrčno.
8 Boro kaŋ gonda taali ga jare, A fonda ga siiri no gumo, Amma hanante ciine ra, a goyo ga kay hal a ma boori.
9Bolje je prebivati v podstrešnem kotu nego z ženo prepirljivo v skupni hiši.
9 Boro ma goro lokoto ra jidan bisa boŋ ga bisa boro ma goro windi tafo ra wayboro sanni-boobo-koy banda.
10Brezbožnega srce želi hudega: bližnji njegov ne najde usmiljenja v očeh njegovih.
10 Boro laalo fundo ga yalla-yalla nda laala, A diyaŋ gaa a gorokasin si du gaakuri.
11Ko je kaznovan zasmehovalec, spametuje se preprosti, in modri, ko ga poučujejo, sprejema znanje.
11 D'i na dondako gooji, I ga ye ka kande boro kaŋ sinda carmay laakal do. D'i na laakalkooni mo dondonandi, A ga bayray ta.
12Na hišo brezbožnih pazi Pravični in pahne brezbožne v nesrečo.
12 Adilante ga laakal da boro laaley windi, A ga di kaŋ Rabbi go ga boro laaley bare ka gum hal i ma halaci.
13Kdor si maši ušesa pred vpitjem siromaka, bo tudi sam vpil, a nihče ga ne usliši.
13 Boro kaŋ na nga hanga daabu talka hẽeni se, Nga mo ga aniya ka hẽ, i si maa r'a mo.
14Dar na skrivnem odvrača jezo in darilo v nedrju silno togoto.
14 Nooyaŋ tugante ga futay kanandi, Me-daabu ganda ra mo ga dukuri kanandi.
15Veselje je pravičnemu izvrševanje sodbe, a groza njim, ki delajo krivico.
15 Farhã hari no adilante se a ma cimi ciiti te, Amma halaciyaŋ no goy laalo te-koy se.
16Človek, ki zaide od umnosti pota, bo počival v družbi mrtvih.
16 Boro kaŋ kamba fahamay fondo gaa ga du nangu buukoy jama ra.
17Stradal bo, kdor ljubi veselje; kdor ljubi vino in olje, ne bode bogat.
17 Watay baako ga talka, Duvan* da ji baako mo si ciya arzakante.
18Odkupnina za pravične je brezbožnik, in na mesto poštenih pride izdajalec.
18 Laalakoy ya fansa hari no adilante se, Amaana ŋwaako mo banandi no boro hanney se.
19Bolje je prebivati v pusti deželi nego z ženo prepirljivo in togotno.
19 Boro ma goro saaji fimbi ra ga bisa boro ma goro nda wayboro kakawko, Kaŋ ga guutu mo.
20Zaklad predrag in mazilo je v modrega prebivališču, človek bedak pa ga pogoltne.
20 Arzaka darzante da ji go no laakalkoyey nangoray ra, Amma boro kaŋ si caram ga arzaka gon.
21Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje, pravičnost in čast.
21 Boro kaŋ na adilitaray da suuji gana, Fundi nda adilitaray da beeray no a ga du.
22V mogočnih mesto pride modri in razdene trdnjavo, ki vanjo zaupajo.
22 Boro kaŋ gonda laakal ga hinkoyey kwaara cinaro kaaru, K'i gaabi deyaŋ haro zeeri.
23Kdor čuva usta svoja in jezik, obvaruje stiske dušo svojo.
23 Boro kaŋ na nga meyo da nga deena haggoy ga nga fundo hallasi taabi gaa.
24Prevzetnik, ošabnež – zasmehovalec mu je ime – ravna s predrznim napuhom.
24 Boro kaŋ gonda boŋbeeray da fundi beeray, A maa ga ti dondako. Niine jareyaŋ futo no a ga goy d'a.
25Lenega ubija želja njegova, ker se roke njegove branijo dela,
25 Hawfuno ibaayo no g'a wi, Zama a kambey wangu goy.
26ves dan ga je sama želja; pravičnik pa daje in ne stiska.
26 A ga bini, a goono ga canse zaari me-a-me, Amma adilante wo ga no, a si boro ganji.
27Brezbožnih daritev je gnusoba; kolikanj bolj, ko jo s hudim namenom daruje!
27 Boro laalo sargayey ya fanta hariyaŋ no, Sanku fa saaya kaŋ a kand'ey da miila laalo.
28Krivična priča pogine, mož pa, ki posluša, sme vedno govoriti.
28 Tangari seedakoy ga halaci, Amma boro kaŋ ga maa ka gana, A ga hin ka salaŋ waati kulu.
29Brezbožnik kaže predrznost na obličju, poštenjak pa sam uravnava pot svojo.
29 Boro laalo ga mo-koogay cabe, Amma adilante ga nga fonda tabbatandi.
30Ni modrosti, ni znanja, ni sveta proti GOSPODU.Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.
30 Laakal, wala fahamay, wala saaware si no kaŋ ga gaaba nda Rabbi.
31Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.
31 I ga bari soola wongu hane se, Amma zaama teeyaŋo, Rabbi do no a ga fun.