1Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,
1 Ay izo, ma hangan ay laakalo se. Ma ni hanga jeeri ay fahama gaa.
2da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.
2 Zama ni ma fayankayaŋ gaay, Ni meyo mo ma bayray haggoy.
3Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.
3 Zama waykuuru deena ga yu tolli-tolli, A meyo mo ga yuttu nda ji.
4Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.
4 Amma a bananta ga fottu no danga farre, A ga dumbu danga takuba me cine.
5Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.
5 A cey ga zulli ka koy buuyaŋ do, A ce taamey ga Alaahara fonda di.
6Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.
6 A si fundi fondo lasaabu. A teerey mo si kay. A mana bay mo hala yaadin no bo.
7Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.
7 Sohõ binde ay izey, wa hangan ay se. Araŋ ma si fay d'ay me sanney.
8Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,
8 Ma ni fonda moorandi waykuuru, Ma si maan a windo me.
9da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;
9 Zama ni ma si ni beera no boro fooyaŋ se, Wala ni jiirey mo futaykooni se.
10da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.
10 Zama yawyaŋ ma si kungu nda ni gaabo, Ni goy taabi ma si ye yaw kwaara.
11In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,
11 Ni kokora binde, ni ma soobay ka duray, Saaya kaŋ ni baso da ni gaahamo go ga zabu.
12in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!
12 Kala ni ma ne: «Kaari ay! Ay kaŋ wangu dondonandiyaŋ, ay bina donda kaseetiyaŋ.
13Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.
13 Ay mana baa hangan mo ay dondonandikoy sanno se. Ay mana hanga jeeri bora kaŋ n'ay dondonandi se.
14Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“
14 A cindi kayna ay halaci parkatak, Jama bindo ra nda borey marga ra.»
15Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!
15 Ma hari kaa ni bumbo gulla ra ka haŋ, Ma hari kaano kaa mo ni bumbo dayo ra.
16Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?
16 A ga saba no, ni hari mwa ma zuru ka koy taray, Wala a ma te hari zuru fondey boŋ?
17Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.
17 I ma bara ni hinne wane, Manti nin da yaw margante wane.
18Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,
18 Ni hari mwa ma goro albarkante, Ma te farhã nda ni zankataray wando.
19košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!
19 A ma te danga jeeri baakasinaykoy, Danga meena kaŋ ga boori. A fafey ma wasa ni se waati kulu, A baakasina ma ni bina kaanandi han kulu.
20Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?
20 Zama ifo se no, ay izo, ni bina ga daray waykuuru banda, Hala ni ma wayboro yaw ganday?
21Kajti pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.
21 Zama boro te-goyey, Rabbi jine no i go. A ga boro laawaley kulu sasabandi mo.
22Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.
22 Boro laalo laalayaŋo ga ye k'a di, I g'a gaay mo da nga zunubi korfey.
23Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.
23 A ga bu dondonandiyaŋ-jaŋey sabbay se. A saamotaray beero ra no a ga te boŋdaray.