1Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:
1 Ay izo, da ni na ni gorokasin yadda sambu, Da ni jin ka kamba kar yaw se,
2zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.
2 Ni me sanno na ni zorti, Ni me sanno na ni di nooya.
3Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!
3 Sohõ ay izo, kala ni ma woone te ka ni boŋ kaa kambe, Za kaŋ a ciya ni jin ka furo ni gorokasin kambe ra: Koy ka ni boŋ kaynandi ka ŋwaaray ni gorokasino gaa.
4Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;
4 Ma si ni moy no jirbi, Ni mo-kuurey mo, i ma si dusungu.
5reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.
5 Hala ni ma yana nda ni boŋ jina, Danga jeeri kaŋ fun kolikoy kambe ra, Danga curo kaŋ fun nga hirriko kambe ra.
6Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:
6 Ma koy nkondo do, nin hawfuno. Ma laakal d'a teerey ka te laakal.
7nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,
7 Nga wo, a sinda jine boro wala jine funa wala bonkooni.
8vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.
8 Kulu nda yaadin, a ga nga ŋwaaro soola kaydiya ra, A ga nga ŋwaaro margu-margu heemar waate.
9Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?
9 Kala waati fo no ni go ga jirbi, nin hawfuno? Waati fo no ni ga tun ni jirbo gaa?
10Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:
10 A cindi jirbi kayna, a cindi dusungu kayna, Da kambe koli kayna ka kani jina --
11v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.
11 Yaadin gaa no ni talkatara ga kaa ni gaa danga zay cine, Ni jaŋa mo danga sooje cine.
12Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,
12 Boro yaamo, ilaalo no, A ga dira nda me-ka-say.
13mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.
13 A ga nga moy kar, a ga salaŋ nda nga cey, A ga cabeyaŋ te nda nga kambayzey.
14Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.
14 Garkasay go a bina ra. A ga laala ceeci han kulu, a ga kormoto say-say.
15Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.
15 Woodin se a masiibey ga kaŋ a boŋ baaru si, I g'a ceeri nda waasi -- woodin mo safari si.
16Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi:
16 Hari iddu go no kaŋ Rabbi ga konna, Oho, hala iyye zaati kaŋ a bina g'i fanta:
17oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,
17 Mo boŋbeeraykoy, da deene tangarikom, Da kambey kaŋ yaŋ ga boro kaŋ sinda taali wi,
18srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,
18 Da bine kaŋ ga hari laalo miila, Da cey kaŋ ga zuru nda waasi ka koy hasaraw teeyaŋ do,
19kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.
19 Da tangari seeda kaŋ ga tangari ci, Da boro kaŋ ga fitina daŋ nya-izey nda care game ra.
20Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;
20 Ay izo, ma ni baaba lordi gaay, Ni nya lordey mo, ma s'i furu.
21privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!
21 Ni m'i haw ni bina ra duumi, Ni m'i sarku ni jinda gaa.
22Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.
22 Saaya kaŋ ni goono ga dira, i ga furo ni jine. Saaya kaŋ ni goono ka kani, i ga ni hallasi. Saaya kaŋ ni mo hay mo, i ga fakaaray ni se.
23Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,
23 Zama i lordey ya fitilla no, I dondonandiyaŋey mo kaari no. Dondonandiyaŋ kaseetiyaŋ ya fundi fondo no.
24da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.
24 I ga ni hallasi wayboro laalo gaa, Ka ni hallasi wayboro yaw me-kaano gaa.
25Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.
25 Ma s'a booriyaŋo bini ni bina ra, A ma si ni di da nga mo karyaŋo.
26Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.
26 Waykuuru sabbay se ŋwaari kayna ga bisa boro gaabi, Wayboro zina-teeri mo ga fundi darzakoy koli.
27Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?
27 E! Boro ga danji daŋ ni gande ra ni bankaaray ma jaŋ ka ton, wala?
28Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?
28 Wala ni ga danj'ize taamu ce taamey ma jaŋ ka kukure?
29Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.
29 Yaadin no boro kaŋ ga margu nda nga gorokasin wande go. Boro kaŋ lamb'a gaa kulu si taali alhakku yana bo.
30Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;
30 I si donda zay, d'a zay zama a ma nga fundo kungandi waati kaŋ a maa haray.
31vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.
31 Amma d'i n'a di, a g'a yeti sorro iyye. A windi arzaka kulu no a g'a bana nd'a.
32A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.
32 Boro kaŋ na zina te da wayboro sinda fahamay no. Boro kaŋ na goy woodin te, Nga bumbo fundo no a goono ga ceeci nga ma halaci.
33Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.
33 Marayyaŋ nda kaynandiyaŋ no a ga di. I s'a haawi tuusu mo.
34Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.
34 Zama canse wo boro futay no, A si fay d'a bo, banayaŋ zaaro ra.
35Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.
35 A baa si nda fansa kulu. A futa si kani, baa ni n'a no nooyaŋ boobo.