¹{Psalm Asafov.} Bog mogočni, Bog, GOSPOD je govoril in poklical zemljo od vzhoda solnčnega do zahoda.

¹ Asaf baytu fo no. Hinkoyo, Rabbi Irikoy salaŋ, A na ndunnya ce za wayna funyaŋ kal a kaŋyaŋ.

²S Siona, najvišje lepote, se je zasvetil Bog.

² Irikoy kaaro fun Sihiyona ra, Darza toonante no.

³Pride Bog naš in nikar ne bo molčal; ogenj požirajoč gre pred njim in okrog njega silen vihar.

³ Iri Irikoyo go kaa, a si dangay bo. Danji go ga di a jine, Danjo go ga follo mo a windanta gumo.

⁴Nebesom kliče odzgoraj in zemlji, da sodi ljudstvo svoje:

⁴ A ga beeney ce beene, A ga ganda mo ce, zama a ma ciiti nga borey se.

⁵„Zberite mi svetnike moje, ki so storili zavezo z menoj pri daritvi!“

⁵ «W'ay hanantey margu ay se, Ngey, borey kaŋ yaŋ sappe nda ay sargay boŋ.»

⁶In nebesa oznanjajo pravičnost njegovo, kajti Bog je sodnik. (Sela.)

⁶ Beeney goono g'a adilitara baaro fe, Zama Irikoy bumbo ya ciitiko no. (Wa dangay)

⁷Čuj, ljudstvo moje, in govoril bom, o Izrael, in zoper tebe bom pričal! Bog, tvoj Bog sem jaz.

⁷ «Ya araŋ ay borey, wa maa, ay mo ga salaŋ. Ya Israyla, ay ga seeda ni boŋ mo. Ay no ga ti Irikoy, ni Irikoyo.

⁸Nočem te grajati zavoljo daritev tvojih, saj žgalne daritve tvoje so vedno pred menoj.

⁸ Ay si kaseeti ni gaa ni sargayey se bo. Ni sargayey kaŋ i ga ton, waati kulu i go ay jine.

⁹Ni mi treba jemati iz tvoje hiše junca, ne kozličev iz tvojih ograj.

⁹ Ay si yeeji ta ni windo ra, Wala jindiyaŋ ni hincin kurey ra.

¹⁰Ker moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah.

¹⁰ Manti ganji ham kulu ay wane no, Da tudu zambarey boŋ alman izey?

¹¹Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti.

¹¹ Ay gonda tondey kulu boŋ curayzey bayray, Hay kulu kaŋ ga nyooti farey ra mo, ay wane yaŋ no.

¹²Ko bi bil gladen, ne rekel bi tebi, ker moja je zemlja vesoljna in vse, kar je na njej.

¹² Baa ay ga maa haray, ay si ci ni se bo, Zama ndunnya ya ay wane no, nga nda nga tooyaŋo.

¹³Ali mar jem meso volovsko, ali pijem kozlov kri?

¹³ Ay ga yeeji ham ŋwa, Wala ay ga hincin jindi kuri haŋ no?

¹⁴Hvalne daritve prinašaj Bogu in Najvišjemu opravljaj obljube svoje.

¹⁴ Ma saabuyaŋ sargay salle Irikoy se, Ma ni sarti kulu bana Beeray-Beeri-Koyo se.

¹⁵In kliči me v dan stiske, rešil te bom, in ti me boš častil.

¹⁵ Ma ce ay maa boŋ mo masiiba zaari ra. Ay ga ni faaba, ni mo g'ay beerandi.»

¹⁶Toda krivičniku pravi Bog: Kaj da naštevaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v usta svoja?

¹⁶ Amma boro laalo, Irikoy goono ga ne a se: «Ifo ga ti ni kobay kaŋ se ni g'ay hin sanney ci, Hala ni n'ay sappa sambu ni me ra?

¹⁷Saj ti sovražiš svarjenje in besede moje si vrgel vzad zase.

¹⁷ Zama ni wongu goojiyaŋ, Ni go g'ay sanney mo furu ni banda.

¹⁸Kadar vidiš tatú, se ž njim hitro sprijazniš in s prešeštniki se družiš.

¹⁸ Da ni di zay, nin d'a ga te me fo, Ni ga hangasinay da zina-teerey mo.

¹⁹Usta svoja rabiš za hudo in z jezikom svojim spletaš zvijačo.

¹⁹ Ni go ga ni meyo nooyandi mo sanni laalo se, Ni deena mo goono ga gulinci ci.

²⁰Sedé obrekuješ svojega brata, matere svoje sina spravljaš v sramoto.

²⁰ Ni ga goro ka ni nya-ize beeri, Izo kaŋ ni nyaŋo hay, ni go g'a alaasiray.

²¹To si delal, in ker sem molčal, si menil, da sem prav tebi enak. A karal te bom in vse ti postavil pred oči.

²¹ Ni na hayey din te, amma ay dangay. Ni go ga tammahã ay ya ni cine no. Day ay ga deeni ni gaa, ay ma ni cabe taray kwaaray.

²²Pazite vendar na to vi, ki zabite Boga, da ne zgrabim, in ga ne bode, ki bi rešil.Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje.

²² Ya araŋ kaŋ ga dinya Irikoy gaa, Wa te laakal da woodin fa! Zama ay ma si araŋ nyage-nyage, faabako si no.

²³Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor uravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje Božje.

²³ Boro kulu kaŋ na saabuyaŋ sarga no, A goono g'ay beerandi no. Boro kaŋ na nga muraadey sasabandi mo, Ay wo, Irikoy, ay g'ay faaba cabe a koy se.»