1Nato odgovori Job in reče:
1Därefter tog Job till orda och sade:
2Pazljivo poslušajte govorjenje moje, in to bodi namesto vaših tolažb.
2Hören åtminstone på mina ord; låten det vara den tröst som I given mig.
3Potrpite, in tudi jaz bom govoril, in ko dogovorim, se posmehujte.
3Haven fördrag med mig, så att jag får tala; sedan jag har talat, må du bespotta.
4Mar tožba moja velja ljudem? ali kako naj ne bi bil žalosten duh moj?
4Är då min klagan, såsom när människor eljest klaga? Eller huru skulle jag kunna vara annat än otålig?
5Obrnite se k meni in strmite in položite roko na usta svoja!
5Akten på mig, så skolen I häpna och nödgas lägga handen på munnen.
6Res, kadar se tega spomnim, se prestrašim in trepet prešine meso moje.
6Ja, när jag tänker därpå, då förskräckes jag själv, och förfäran griper mitt kött.
7Zakaj žive brezbožniki, dočakajo starosti, množe si tudi bogastvo?
7Varför få de ogudaktiga leva, ja, med åldern växa till i rikedom?
8Njih seme stoji trdno ž njimi vred vpričo njih in njih zarod pred njih očmi.
8De se sina barn leva kvar hos sig, och sin avkomma hava de inför sina ögon.
9Njih hiše so v miru, brez straha, in Božje šibe ni nad njimi.
9Deras hus stå trygga, ej hemsökta av förskräckelse; Gud låter sitt ris icke komma vid dem.
10Njih junci skačejo in ne neplodno, njih krave se lahko otele in ne izvržejo.
10När deras boskap parar sig, är det icke förgäves; lätt kalva deras kor, och icke i otid.
11Deco odpošiljajo kakor ovac krdelo in njih otroci plešejo veselo.
11Sina barn släppa de ut såsom en hjord, deras piltar hoppa lustigt omkring.
12Pevajo glasno z bobnicami in citrami in se vesele ob glasu piščali.
12De stämma upp med pukor och harpor, och glädja sig vid pipors ljud.
13V sreči prežive svoje dni, in v trenutku se pogreznejo v kraj mrtvih.
13De förnöta sina dagar i lust, och ned till dödsriket fara de i frid.
14In vendar govore Bogu mogočnemu: Pojdi od nas, ker spoznanja tvojih potov ne želimo!
14Och de sade dock till Gud: »Vik ifrån oss, dina vägar vilja vi icke veta av.
15Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili, ali kaj nam hasni, če se mu z molitvijo bližamo?
15Vad är den Allsmäktige, att vi skulle tjäna honom? och vad skulle det hjälpa oss att åkalla honom?»
16Glej, njih sreča vendar ni v njih rokah. Svetovanje brezbožnih bodi daleč od mene!
16Det är sant, i deras egen hand står ej deras lycka, och de ogudaktigas rådslag vare fjärran ifrån mig!
17Kolikokrat se dogodi, da ugasne svetilo brezbožnikov in pridrevi nadnje njih poguba? da jim Bog podeli žalosti v srdu svojem?
17Men huru ofta utslocknar väl de ogudaktigas lampa, huru ofta händer det att ofärd kommer över dem, och att han tillskiftar dem lotter i vrede?
18da so kakor rezanica pred vetrom in kakor pleve, ki jih razpiše vihar?
18De borde ju bliva såsom halm för vinden, lika agnar som stormen rycker bort.
19Bog hrani, pravite, krivdo brezbožnikovo za otroke njegove. Njemu naj jo povrne, da jo on čuti!
19»Gud spar åt hans barn att lida för hans ondska.» Ja, men honom själv borde han vedergälla, så att han finge känna det.
20S svojimi očmi naj gleda svojo pogubo in pije naj od togote Vsegamogočnega!
20Med egna ögon borde han se sitt fall, och av den Allsmäktiges vrede borde han få dricka.
21Kajti kaj bo maral za hišo svojo za seboj, ko se prestreže število mesecev njegovih? –
21Ty vad frågar han efter sitt hus, när han själv är borta, när hans månaders antal har nått sin ände?
22More li kdo Boga mogočnega učiti spoznanja, ko vendar on sodi tiste, ki so na višavah?
22»Skall man då lära Gud förstånd, honom som dömer över de högsta?»
23Tale umrje v obili moči svoji, ko je popolnoma brez skrbi in v miru;
23Ja, den ene får dö i sin välmaktstid, där han sitter i allsköns frid och ro;
24posode njegove so polne mleka in kosti njegove z mozgom pitane.
24hans stävor hava fått stå fulla med mjölk, och märgen i hans ben har bevarat sin saft.
25Oni umrje v bridkosti duše, in nikdar ni okusil dobrega.
25Den andre måste dö med bedrövad själ, och aldrig fick han njuta av någon lycka.
26Skupaj ležita v prahu, črvad ju oba pokriva.
26Tillsammans ligga de så i stoftet, och förruttnelsens maskar övertäcka dem.
27Glejte, jaz poznam misli vaše in naklepe, s katerimi me nadlegujete.
27Se, jag känner väl edra tankar och de funder med vilka I viljen nedslå mig.
28Kajti pravite: Kje je hiša mogočneža in kje šator, ki so v njem prebivali brezbožni?
28I spörjen ju: »Vad har blivit av de höga herrarnas hus, av hyddorna när de ogudaktiga bodde?»
29Niste li vprašali popotnikov? in njih znamenita poročila boste pač pripoznali:
29Haven I då ej frågat dem som vida foro, och akten I ej på deras vittnesbörd:
30da Bog hrani hudobneža do dne pogube, da ga odpravi v dan jeze.
30att den onde bliver sparad på ofärdens dag och bärgad undan på vredens dag?
31Kdo mu sme očitati v obraz pot njegovo? in kdo mu povrne, kar je storil?
31Vem vågar ens förehålla en sådan hans väg? Vem vedergäller honom, vad han än må göra?
32Prav njega spremijo s častjo do groba, in nad gomilo ga še čuvajo.
32Och när han har blivit bortförd till graven, så vakar man sedan där vid kullen.
33Lahke mu so grude v dolini; in za njim pojdejo vsi ljudje, kakor jih je šlo brezštevilno pred njim.Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.
33Ljuvligt får han vilja under dalens torvor. I hans spår drager hela världen fram; före honom har och otaliga gått.
34Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.
34Huru kunnen I då bjuda mig så fåfänglig tröst? Av edra svar står allenast trolösheten kvar.