1Sedaj pa, o Job, prosim, poslušaj govore moje in sprejmi v ušesa vse besede moje.
1Men hör nu, Job, mina ord, och lyssna till allt vad jag vill säga.
2Glej, odprl sem usta svoja, jezik moj govori v ustih mojih.
2Se, jag upplåter nu mina läppar, min tunga tager till orda i min mun.
3Besede moje bodo izrekale srca mojega poštenost, in kar vedo ustne moje, čisto povedo.
3Ur ett redbart hjärta framgår mitt tal, och vad mina läppar förstå säga de ärligt ut.
4Duh Boga mogočnega me je storil in dih Vsemogočnega me oživlja.
4Guds ande är det som har gjort mig, den Allsmäktiges fläkt beskär mig liv.
5Ako moreš, mi odgovori, pripravi si besede proti meni, postavi se!
5Om du förmår, så må du nu svara mig; red dig till strid mot mig, träd fram.
6Glej, Boga mogočnega sem stvar kakor ti, iz ila sem narejen tudi jaz.
6Se, jag är likställd med dig inför Gud, jag är danad av en nypa ler, också jag.
7Glej, strah do mene te ne spravi v trepet in pest moja ti ne bode pretežka.
7Ja, fruktan för mig behöver ej förskräcka dig, ej heller kan min myndighet trycka dig ned.
8Zares, rekel si pred mojimi ušesi, in slišal sem glas besed:
8Men nu sade du så inför mina öron, så ljödo de ord jag hörde:
9Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem in krivice ni na meni.
9»Ren är jag och fri ifrån överträdelse, oskyldig är jag och utan missgärning;
10Glej, On išče prilike v nasprotovanju meni, šteje me sebi za sovražnika.
10men se, han finner på sak mot mig, han aktar mig såsom sin fiende.
11Noge mi stiska v klado, pazi na vse steze moje.
11Han sätter mina fötter i stocken, vaktar på alla mina vägar.»
12Glej, o tem ne sodiš prav, ti odgovarjam, zakaj Bog je višji nego smrtni človek.
12Nej, häri har du orätt, svarar jag dig. Gud är ju förmer än en människa.
13Čemu se prepiraš ž Njim? kajti On ni dolžen odgovoriti za nobeno svojih dejanj.
13Huru kan du gå till rätta med honom, såsom gåve han aldrig svar i sin sak?
14Pač govori Bog mogočni enkrat ali dvakrat, a človek ne opazi tega.
14Både på ett sätt och på två talar Gud, om man också ej aktar därpå.
15V sanjah, v nočni prikazni, kadar trdno spanje objema ljudi, ko dremljejo na ležišču:
15I drömmen, i nattens syn, när sömnen har fallit tung över människorna och de vila i slummer på sitt läger,
16tedaj odpira uho ljudem in pritiska pečat na pouk, ki jim ga daje,
16då öppnar han människornas öron och sätter inseglet på sina varningar till dem,
17da odvrne človeka od njegove nakane ter ga obvaruje napuha,
17när han vill avvända någon från en ogärning eller hålla högmodet borta ifrån en människa.
18da odtegne dušo njegovo izpred jame in življenje njegovo, da ne leti v strelo.
18Så bevarar han hennes själ från graven och hennes liv ifrån att förgås genom vapen.
19Kaznovan je tudi z bolečinami na ležišču svojem in z neprestano borbo v kosteh svojih,
19Hon bliver ock agad genom plågor på sitt läger och genom ständig oro, allt intill benen.
20tako da se mu studi kruh v življenju in duši njegovi najljubša jed.
20Hennes sinne får leda vid maten, och hennes själ vid den föda hon älskade.
21Meso mu gine, da ga ni videti, in gole so kosti njegove, ki jih prej ni bilo videti;
21Hennes hull förtvinar, till dess intet är att se, ja, hennes ben täras bort intill osynlighet.
22in duša njegova se bliža jami in življenje njegovo pogubnikom.
22Så nalkas hennes själ till graven och hennes liv hän till dödens makter.
23Ako se zanj potegne angel posredovalec, eden iz tisoč, da pokaže človeku pravo pot njegovo,
23Men om en ängel då finnes, som vakar över henne, en medlare, någon enda av de tusen, och denne får lära människan hennes plikt,
24tedaj mu bo On milostiv in poreče: Reši ga, da ne pade v jamo; našel sem zanj odkupnino!
24då förbarmar Gud sig över henne och säger; »Fräls henne, så att hon slipper fara ned i graven; lösepenningen har jag nu fått.»
25Potem bo meso njegovo bohotnejše nego otročje, povrne se k dnevom mladostne kreposti svoje.
25Hennes kropp får då ny ungdomskraft, hon bliver åter såsom under sin styrkas dagar.
26Prosil bo Boga, in On ga blagovoljno sprejme, da bo videl obličje Njegovo z veselim ukanjem; in Bog povrne človeku pravičnost njegovo.
26När hon då beder till Gud, är han henne nådig och låter henne se sitt ansikte med jubel; han giver så den mannen hans rättfärdighet åter.
27Pred ljudmi bo pel in govoril: „Grešil sem in izprevrnil, kar je bilo prav, a ni mi povrnil, kakor sem zaslužil.
27Så får denne då sjunga inför människorna och säga: »Väl syndade jag, och väl kränkte jag rätten, dock vederfors mig ej vad jag hade förskyllt;
28Odrešil je dušo mojo, da ne bi šla v jamo, in življenje moje z veseljem gleda svetlobo.“
28ty han förlossade min själ, så att den undslapp graven, och mitt liv får nu med lust skåda ljuset.»
29Glej, vse to stori Bog mogočni dvakrat, trikrat pri človeku,
29Se, detta allt kommer Gud åstad, både två gånger och tre, för den mannen,
30da odvrne dušo njegovo od jame, da bi bila razsvetljena z lučjo življenja.
30till att rädda hans själ från graven, så att han får njuta av de levandes ljus.
31Pazi, Job, poslušaj me, molči, in jaz naj govorim!
31Akta nu härpå, du Job, och hör mig; tig, så att jag får tala.
32Ako imaš besede, odgovori mi, govóri, saj te želim opravičiti.Ako pa nimaš, poslušaj le mene, molči, in učil te bom modrosti.
32Dock, har du något att säga, så svara mig; tala, ty gärna gåve jag dig rätt.
33Ako pa nimaš, poslušaj le mene, molči, in učil te bom modrosti.
33Varom icke, så är det du som må höra på mig; du må tiga, så att jag får lära dig vishet.