¹Mwanakomana wangu, teerera uchenjeri hwangu; Rerekera nzeve yako inzwe njere dzangu;

¹Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti moji nagni uho svoje,

²Kuti ugare wakabata kungwara, Nemiromo yako ichengete zivo.

²da obdržiš premišljenost in ustne tvoje ohranijo spoznanje.

³nekuti miromo yomukadzi wokumwe inodonha huchi; Muromo wake unotedza kupfuura mafuta;

³Zakaj med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena.

⁴Asi pakupedzisira unovava segavakava; Unopinza somunondo une nhivi mbiri dzinocheka.

⁴Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

⁵Tsoka dzake dzinoburukira kurufu; Nhambwe dzake dzinovavarira kuhwiro;

⁵Noge njene gredo v smrt, v kraj mrtvih držé stopinje njene.

⁶Gwara roupenyu, rakati chechetere, haariwani, Nzira dzake dzinotsauka, iye asingazvizivi.

⁶Še mar ji ni, da bi krenila na pot življenja; po krivih stezah hodi, a ne ve tega.

⁷Saka imi, vanakomana vangu, nditeererei; Regai kutsauka pamashoko omuromo wangu.

⁷Sedaj torej, sinovi, poslušajte me in ne odstopajte od besed mojih ust.

⁸Nzira yako ngaive kure naye, Usaswedera pamukova weimba yake.

⁸Daleč od nje hodi svojo pot in ne bližaj se durim hiše njene,

⁹Kuti urege kupa vamwe kunaka kohujaya hwako, Namakore ako kuno anomoyo mukukutu;

⁹da ne bi dal drugim dike svoje in let svojih grozovitniku;

¹⁰Kuti vatorwa varege kugutswa nefuma yako, Nezvibereko zvokutambura kwako zviende kumba komweni.

¹⁰da ne bi se sitili tujci s premoženjem tvojim in trudi tvoji ostali v hiši inostranca.

¹¹Iwe ugochema pakupedzisira kwako, Kana nyama yako nomuviri wako zvaparadzwa,

¹¹In ne bi zdihoval ob koncu svojem, ko se ti posuši meso in telo,

¹²Uchiti, Ndakavengereiko kurairirwa, moyo wangu wakashorerei kurairwa?

¹²in govoril: „Kako sem sovražil pouk in svarjenje je zametalo srce moje!

¹³Ndakaregereiko kuteerera inzwi ravadzidzisi vangu, Nokusarerekera nzeve yangu kuna vaindiraira?

¹³Poslušal nisem glasú učiteljev svojih, ne ušesa svojega nagibal k njim, ki so me učili.

¹⁴Ndakanga ndapinda pane zvakaipa zvose, Pakati pechaunga neungano.

¹⁴Skoraj da nisem obtičal v vsej nesreči sredi zbora in občine!“

¹⁵Imwa mvura padziva rako chairo, Nemvura inoyerera patsime rako chairo.

¹⁵Pij vodo iz lastnega vodnjaka in kar ti priteka iz tvojega studenca!

¹⁶Ko matsime ako anofanira kuparadzirwa here, Nzizi dzemvura dziyerere munzira dzomumusha here?

¹⁶Ali naj se ven razlivajo viri tvoji, po ulicah tvoji potoki?

¹⁷Ngazvive zvako woga, Zvisava zvavatorwa pamwechete newe.

¹⁷Imej jih sam zase, a ne za tujce s seboj vred.

¹⁸Tsime rako ngariropafadzwe; Ufarire mukadzi wohujaya hwako.

¹⁸Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje,

¹⁹Sehadzi yenondo yakanaka, nehadzi yengururu inofadza; Mazamu ake ngaakufadze nguva dzose; Ugare uchigutiswa norudo rwake.

¹⁹košute predrage, gazele drežestne –! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!

²⁰nekuti iwe, mwanakomana wangu, uchagutsirweiko nomukadzi wokumwe, Uchambundikireiko chipfuva chomweni?

²⁰Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?

²¹nekuti nzira dzomunhu dziri pamberi paJehovha; Ndiye anoyera makwara ake ose.

²¹Kajti pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.

²²Zvivi zvake zvichabata muiti wazvo, Achabatwa namabote ezvivi zvake.

²²Brezbožnika ujamejo krivice njegove in vrvi greha njegovega ga bodo držale.Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.

²³Achafa nokushaiwa kurairirwa; Achatsauka noukuru hwoupenzi hwake.

²³Umre, ker mu nedostaje pouka, in v obilosti nespameti svoje bo blodil.