¹Uchenjeri hwakavaka imba yahwo; Hwakaveza mbiru dzahwo nomwe;

¹Modrost je sezidala hišo svojo, izsekala je sedem stebrov svojih;

²Hwakabaya zvipfuwo zvahwo; Hwakavhenganisa waini yahwo; Hwakagadzirawo tafura yahwo.

²zaklala je živali svoje, zmešala vino svoje, tudi mizo svojo je pripravila;

³Hwakatuma varandakadzi vahwo; hunodanidzira pamitunhu yeguta, huchiti,

³poslala je dekle svoje vabit po najvišjih krajih v mestu:

⁴Asina mano ngaatsaukire muno; Asina njere, hunoti kwaari,

⁴„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

⁵Uyai mudye chingwa changu, Mumwe waini yandakavhenganisa.

⁵„Pridite, jejte kruh moj in pijte vino, ki sem ga zmešala!

⁶Regai kusasvinuka murarame; Mufambe nenzira yenjere.

⁶Zapustite abotnost in živíte in ravno stopajte po poti razumnosti!“

⁷Munhu, anoraira mudadiri anozvitsvakira kunyadziswa; Anotuka munhu wakaipa achasvibiswa.

⁷Kdor poučuje zasmehovalca, nakopava si sramoto; in kdor kara brezbožnika, pridobi si madež.

⁸Usaraira mudadiri, kuti arege kukuvenga; Raira munhu wakachenjera, iye achakuda.

⁸Ne karaj zasmehovalca, da te ne sovraži; karaj modrega, in ljubil te bo.

⁹Ipa wakachenjera dzidzo, ipapo iye achawedzerwa huchenjeri; Dzidzisa wakarurama, ipapo iye achawedzerwa zivo.

⁹Nakloni pouk modremu, in bode še bolj moder, pouči pravičnega, in napredoval bo v znanju.

¹⁰Kuvamba kouchenjeri ndiko kutya Iehovha., Kuziva Mutsvene ndidzo njere.

¹⁰Strah GOSPODOV je začetek modrosti, in spoznanje Najsvetejšega je razumnost.

¹¹nekuti neni mazuva ako achaitwa mazhinji, Makore oupenyu hwako achawedzerwa.

¹¹Kajti po meni se bodo pomnožili dnevi tvoji in pridejala se ti bodo življenja leta.

¹²Kana wakachenjera, iwe, wakazvichenjerera hako; Kana uri mudadiri, iwe woga uchava nemhosva yazvo.

¹²Ako si moder, sebi si moder, ako pa si zasmehovalec, sam boš trpel.

¹³Mukadzi benzi anopupira; Haana mano, haazivi chinhu.

¹³Gospa neumščina veliko ropoče, abotna je in ničesar ne ve.

¹⁴Anogara pamukova weimba yake, Pachigaro pamitunhu yeguta.

¹⁴In sedeva pri durih hiše svoje, na stolu, na mestnih višinah,

¹⁵Kuti adanidzire kuna vanopfuura napo, Ivo vanorurama nenzira dzavo, achiti,

¹⁵da kliče mimohodeče, ki ravno stopajo po potih svojih:

¹⁶Ani naani asina mano, ngaatsaukire muno; Asine njere, mukadzi anoti kwaari,

¹⁶„Kdorkoli je preprost, naj se obrne sem!“ In kdor je brezumen, njemu reče:

¹⁷Mvura yabiwa inozipa, Chingwa chinodyiwa pakavanda chinonaka.

¹⁷„Vode ukradene so sladke in kruh, ki se skrivaj jé, prijeten.“Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.

¹⁸Asi haazivi kuti vanopindamo vanofa; Kuti vakakokerwa naye vari mukati-kati meSheori.

¹⁸Ali on ne ve, da so mrtvi tam, v globočinah smrtnega kraja povabljenci njeni.