Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Job

16

1Y RESPONDIO Job, y dijo:
1In Job odgovori in reče:
2Muchas veces he oído cosas como estas: Consoladores molestos sois todos vosotros.
2Enakih reči sem že slišal veliko; sitni ste vi tolažniki vsi!
3¿Tendrán fin las palabras ventosas? O ¿qué te animará á responder?
3Je li že konec vetrovitim besedam? ali kaj te draži, da odgovarjaš?
4También yo hablaría como vosotros. Ojalá vuestra alma estuviera en lugar de la mía, Que yo os tendría compañía en las palabras, Y sobre vosotros movería mi cabeza.
4Lahko bi tudi jaz govoril kakor vi! Ako bi duša vaša bila na mojem mestu, lahko bi spletal besede zoper vas in zmajeval z glavo nad vami;
5Mas yo os alentaría con mis palabras, Y la consolación de mis labios apaciguaría el dolor vuestro.
5rad bi vas krepčal z usti svojimi in usten mojih tolažba naj bi vam lajšala bol.
6Si hablo, mi dolor no cesa; Y si dejo de hablar, no se aparta de mí.
6Ako govorim, se ne ustavi bolečina moja, ako pa molčim, koliko pojemlje?
7Empero ahora me ha fatigado: Has tú asolado toda mi compañía.
7Res me je že Bog trudnega storil; – opustošil si vso družino mojo.
8Tú me has arrugado; testigo es mi flacura, Que se levanta contra mí para testificar en mi rostro.
8Trdo si me zgrabil, za pričo zoper mene; in postavila se je proti meni moja shiranost, pričujoč zoper mene.
9Su furor me destrizó, y me ha sido contrario: Crujió sus dientes contra mí; Contra mí aguzó sus ojos mi enemigo.
9Raztrgal me je v jezi svoji in preganjal, škripal je z zobmi nad menoj; kot nasprotnik moj me ostro gleda z očmi svojimi.
10Abrieron contra mí su boca; Hirieron mis mejillas con afrenta; Contra mí se juntaron todos.
10Razdrli so usta svoja zoper mene, zasramujoč so me bili v lice, v trumo se zbirajo zoper mene.
11Hame entregado Dios al mentiroso, Y en las manos de los impíos me hizo estremecer.
11Bog mogočni me je izročil malopridnežem, pahnil me je v roke brezbožnežem.
12Próspero estaba, y desmenuzóme: Y arrebatóme por la cerviz, y despedazóme, Y púsome por blanco suyo.
12Užival sem mir, pa me je strl, zgrabil me je za tilnik in me raztrupal, postavil me je za cilj svojim pšicam.
13Cercáronme sus flecheros, Partió mis riñones, y no perdonó: Mi hiel derramó por tierra.
13Obkolili so me strelci njegovi, razklal mi je obisti nemilo, na tla je cedil žolč mojo.
14Quebrantóme de quebranto sobre quebranto; Corrió contra mí como un gigante.
14Vsekava mi rano za rano, zaganja se vame kakor vojni junak.
15Yo cosí saco sobre mi piel, Y cargué mi cabeza de polvo.
15Raševino sem sešil vrh kože svoje, onečedil sem v prahu rog svoj.
16Mi rostro está enlodado con lloro, Y mis párpados entenebrecidos:
16Moj obraz gori od jokanja in na trepalnicah mi je senca smrti –
17A pesar de no haber iniquidad en mis manos, Y de haber sido mi oración pura.
17dasi ni nasilstva na rokah mojih in je čista molitev moja.
18Oh tierra! no cubras mi sangre, Y no haya lugar á mi clamor.
18O zemlja, ne zakrij moje krvi, in vpitju mojemu ne bodi počivališča!
19Mas he aquí que en los cielos está mi testigo, Y mi testimonio en las alturas.
19Ali že sedaj, glej, v nebesih je priča moja in ta, ki zame pričuje, je na višavah.
20Disputadores son mis amigos: Mas á Dios destilarán mis ojos.
20Moji prijatelji so mi zasmehovalci: moje oko se solzi k Bogu,
21Ojalá pudiese disputar el hombre con Dios, Como con su prójimo!
21da izvrši pravico za moža proti Bogu in razsodi med sinom človeškim in prijateljem njegovim!Kajti ko mine malo let, odidem po poti, po kateri se ne vrnem več.
22Mas los años contados vendrán, Y yo iré el camino por donde no volveré.
22Kajti ko mine malo let, odidem po poti, po kateri se ne vrnem več.