Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Job

17

1MI ALIENTO está corrompido, acórtanse mis días, Y me está aparejado el sepulcro.
1Duh moj je raztresen, dnevi mi dotekajo, grobovi me čakajo.
2No hay conmigo sino escarnecedores, En cuya acrimonia se detienen mis ojos.
2Res zasmehljivci so pri meni, in oko moje mora gledati njih bridko žaljenje.
3Pon ahora, dame fianza para litigar contigo: ¿Quién tocará ahora mi mano?
3Zastavi se, prosim, jamči zame pri sebi! kdo mi sicer v roko udari za poroštvo?
4Porque á éstos has tú escondido su corazón de inteligencia: Por tanto, no los ensalzarás.
4Kajti njih srca si zaprl razumu, zato jim ne daš prevladovati.
5El que denuncia lisonjas á sus prójimos, Los ojos de sus hijos desfallezcan.
5Če kdo ponuja prijatelje v plen, otrokom njegovim morajo oči shirati.
6El me ha puesto por parábola de pueblos, Y delante de ellos he sido como tamboril.
6On me je tudi postavil v prislovico ljudem, in obraz moj jim je v pljuvanje.
7Y mis ojos se oscurecieron de desabrimiento, Y mis pensamientos todos son como sombra.
7In oko moje je potemnelo od nevolje, in kakor senca je slednji moj ud.
8Los rectos se maravillarán de esto, Y el inocente se levantará contra el hipócrita.
8Pošteni ostrme ob tem, in nedolžni se ujezi nad bogapozabnikom.
9No obstante, proseguirá el justo su camino, Y el limpio de manos aumentará la fuerza.
9A pravični bo vztrajal na poti svoji, in kdor je čistih rok, bo dobival vedno več moči.
10Mas volved todos vosotros, y venid ahora, Que no hallaré entre vosotros sabio.
10Ali vi vsi, le prihajajte zopet sem! modrega vendar ne najdem med vami.
11Pasáronse mis días, fueron arrancados mis pensamientos, Los designios de mi corazón.
11Dnevi moji so minili, načrti so se mi izjalovili, kar sem jih gojil v srcu svojem.
12Pusieron la noche por día, Y la luz se acorta delante de las tinieblas.
12Noč mi izpreminjajo v dan, svetloba, pravijo, je blizu tam, kjer je tema.
13Si yo espero, el sepulcro es mi casa: Haré mi cama en las tinieblas.
13Ako čakam, da dobim v šeolu dom, ako sem si v temoti postlal ležišče,
14A la huesa tengo dicho: Mi padre eres tú; A los gusanos: Mi madre y mi hermana.
14ako sem dejal grobu: Oče moj si! in črvadi: Mati si moja in sestra moja!
15¿Dónde pues estará ahora mi esperanza? Y mi esperanza ¿quién la verá?
15kje je potem nada moja? da, nada moja, kdo jo bo gledal?Zaide doli do zapahov šeola, ko bomo vsi vkup počivali v prahu.
16A los rincones de la huesa descenderán, Y juntamente descansarán en el polvo.
16Zaide doli do zapahov šeola, ko bomo vsi vkup počivali v prahu.