Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Job

28

1CIERTAMENTE la plata tiene sus veneros, Y el oro lugar donde se forma.
1Kajti srebro ima svoje žile in zlato kraj, kjer se čisti.
2El hierro se saca del polvo, Y de la piedra es fundido el metal.
2Železo se dobiva iz zemlje in iz kamenja izpuščajo s topljenjem bron.
3A las tinieblas puso término, Y examina todo á la perfección, Las piedras que hay en la oscuridad y en la sombra de muerte.
3Temi napravljajo konec in preiskujejo do najskrajnejših mej kamene, skrite v temini in v smrtni senci.
4Brota el torrente de junto al morador, Aguas que el pie había olvidado: Sécanse luego, vanse del hombre.
4Navpik izkopljejo predor, koder popotnik ne hodi, po stezah, ki nanje noga ne stopi, se spuščajo doli in zibljejo semtertja daleč od ljudi.
5De la tierra nace el pan, Y debajo de ella estará como convertida en fuego.
5Iz zemlje raste kruh, a pod njo rijejo kakor ogenj.
6Lugar hay cuyas piedras son zafiro, Y sus polvos de oro.
6Med njenimi kameni se nahaja safir in gruče zlata so v njej.
7Senda que nunca la conoció ave, Ni ojo de buitre la vió:
7Te steze ropna ptica ni poznala in kraguljevo oko je ni videlo;
8Nunca la pisaron animales fieros, Ni león pasó por ella.
8ni po njej stopala ponosna zver in lev rjoveči ni po njej hodil.
9En el pedernal puso su mano, Y trastornó los montes de raíz.
9Trdega kamena se loti človek z roko svojo, izpodkopava gore od dna;
10De los peñascos cortó ríos, Y sus ojos vieron todo lo preciado.
10prekope izsekava skozi skalovje in raznotere dragocenosti ugleda oko njegovo.
11Detuvo los ríos en su nacimiento, E hizo salir á luz lo escondido.
11Zajezuje struge, da ne solzé, in kar je skrito, prinaša na luč.
12Empero ¿dónde se hallará la sabiduría? ¿Y dónde está el lugar de la prudencia?
12Ali modrost, kje se nahaja? in kje je kraj razumnosti?
13No conoce su valor el hombre, Ni se halla en la tierra de los vivientes.
13Smrtni človek ne pozna njene cene, in v deželi živečih je ni najti.
14El abismo dice: No está en mí: Y la mar dijo: Ni conmigo.
14Brezno pravi: Ni je v meni, in morje govori: Ni je pri meni.
15No se dará por oro, Ni su precio será á peso de plata.
15Prečiščenega zlata ne moreš zanjo dati, ne dosti srebra odtehtati, da bi jo plačal.
16No puede ser apreciada con oro de Ophir, Ni con onique precioso, ni con zafiro.
16Ne more se ceniti s čistim zlatom ofirskim, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17El oro no se le igualará, ni el diamante; Ni se trocará por vaso de oro fino.
17Zlato in steklo se ji ne moreta primerjati, ne posoda iz prečiščenega zlata zanjo zamenjati.
18De coral ni de perlas no se hará mención: La sabiduría es mejor que piedras preciosas.
18Koraljev in kristala ni poleg nje omenjati, in pridobiti modrost je veliko dražje nego bisere.
19No se igualará con ella esmeralda de Ethiopía; No se podrá apreciar con oro fino.
19Ne more se ji enačiti topas iz Etiopije, ne da se oceniti s čistim zlatom.
20¿De dónde pues vendrá la sabiduría? ¿Y dónde está el lugar de la inteligencia?
20Odkod torej prihaja modrost, in kje je kraj razumnosti?
21Porque encubierta está á los ojos de todo viviente, y á toda ave del cielo es oculta.
21Prikrita je očem vseh živih bitij in skrita pticam pod nebom.
22El infierno y la muerte dijeron: Su fama hemos oído con nuestros oídos.
22Pogubljenje in smrt pravita: Glas o njej smo čuli z ušesi svojimi.
23Dios entiende el camino de ella, Y él conoce su lugar.
23Bog ve pot do nje, in on pozna njen kraj.
24Porque él mira hasta los fines de la tierra, Y ve debajo de todo el cielo.
24Zakaj on gleda do koncev zemlje in vidi vse, kar je pod nebom.
25Al dar peso al viento, Y poner las aguas por medida;
25Ko je vetru določal težo in vode tehtal in meril,
26Cuando él hizo ley á la lluvia, Y camino al relámpago de los truenos:
26ko je ustanavljal postavo dežju in pot blisku in gromu:
27Entonces la veía él, y la manifestaba: Preparóla y descubrióla también.
27tedaj jo je videl in jo naznanil, jo postavil, pa tudi preizkusil.In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.
28Y dijo al hombre: He aquí que el temor del Señor es la sabiduría, Y el apartarse del mal la inteligencia.
28In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.