Spanish: Reina Valera (1909)

Slovenian

Job

29

1Y VOLVIO Job á tomar su propósito, y dijo:
1In Job je nadaljeval govor svoj in rekel:
2Quién me tornase como en los meses pasados, Como en los días que Dios me guardaba,
2O da bi bil še kakor v nekdanjih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,
3Cuando hacía resplandecer su candela sobre mi cabeza, A la luz de la cual yo caminaba en la oscuridad;
3ko mi je svetilnica njegova sijala nad glavo in ko sem pri njegovi luči hodil po temi;
4Como fué en los días de mi mocedad, Cuando el secreto de Dios estaba en mi tienda;
4kakor sem bil v dneh zrelosti svoje, ko je bilo prijateljstvo Božje nad šatorom mojim,
5Cuando aún el Omnipotente estaba conmigo, Y mis hijos alrededor de mi;
5ko je bil še Vsemogočni z menoj, otroci moji okoli mene;
6Cuando lavaba yo mis caminos con manteca, Y la piedra me derramaba ríos de aceite!
6ko sem si umival noge v smetani in je skala poleg mene izlivala potoke olja!
7Cuando salía á la puerta á juicio, Y en la plaza hacía preparar mi asiento,
7Ko sem šel skozi vrata v mesto, stol svoj si postavil na ulici,
8Los mozos me veían, y se escondían; Y los viejos se levantaban, y estaban en pie;
8mladeniči so me videli in se skrili, in starci so se vzdignili in stali,
9Los príncipes detenían sus palabras, Ponían la mano sobre su boca;
9knezi so zadrževali besede, položivši roko na usta svoja,
10La voz de los principales se ocultaba, Y su lengua se pegaba á su paladar:
10plemenitnikov glas je onemel in jezik se jim je k nebesu prilepil.
11Cuando los oídos que me oían, me llamaban bienaventurado, Y los ojos que me veían, me daban testimonio:
11Ker ko je uho slišalo o meni, je blagrovalo mene, in ko me je oko videlo, je pričalo zame.
12Porque libraba al pobre que gritaba, Y al huérfano que carecía de ayudador.
12Zakaj otel sem ubožca, ki je vpil za pomoč, in siroto, ki ji ni bilo pomočnika.
13La bendición del que se iba á perder venía sobre mí; Y al corazón de la viuda daba alegría.
13Blagoslov tistega, ki bi bil skoro poginil, je prišel nadme, in srce vdove sem spravil v radostno petje.
14Vestíame de justicia, y ella me vestía como un manto; Y mi toca era juicio.
14Oblačil sem pravičnost – bila mi je v obleko, in gorečnost za pravico mi je bila kakor plašč in venec.
15Yo era ojos al ciego, Y pies al cojo.
15Slepcu sem bil oko in noga hromcu.
16A los menesterosos era padre; Y de la causa que no entendía, me informaba con diligencia:
16Oče sem bil potrebnim in pravdo tistega, ki ga nisem poznal, sem preiskoval.
17Y quebraba los colmillos del inicuo, Y de sus dientes hacía soltar la presa.
17Strl sem nepravičniku kočnike in zobom njegovim sem iztrgal plen.
18Y decía yo: En mi nido moriré, Y como arena multiplicaré días.
18Zato sem dejal: V gnezdu svojem bom umrl in pomnožim kakor pesek dni svoje.
19Mi raíz estaba abierta junto á las aguas, Y en mis ramas permanecía el rocío.
19Korenina moja se bo raztezala kraj vode in rosa bo nočevala na mojem vejevju;
20Mi honra se renovaba en mí, Y mi arco se corroboraba en mi mano.
20slava moja ostane vedno nova pri meni in lok moj se bo pomlajeval v roki moji.
21Oíanme, y esperaban; Y callaban á mi consejo.
21Mene so poslušali in čakali in molče na uho vlekli moj svet.
22Tras mi palabra no replicaban, Y mi razón destilaba sobre ellos.
22Po mojih besedah ni nihče govoril, in govorjenje moje je nanje kapljalo.
23Y esperábanme como á la lluvia, Y abrían su boca como á la lluvia tardía.
23Čakali so me kakor dežja in odpirali usta svoja kakor zemlja, hrepeneč po poznem dežju.
24Si me reía con ellos, no lo creían: Y no abatían la luz de mi rostro.
24Nasmehljaval sem se jim, kadar so obupavali, in svetlobe obličja mojega niso mogli omračiti.Rad sem krenil na pot k njim in sedel kot glava, in stoloval sem pri njih kakor kralj med vojsko, kot tisti, ki tolaži žalujoče.
25Calificaba yo el camino de ellos, y sentábame en cabecera; Y moraba como rey en el ejército, Como el que consuela llorosos.
25Rad sem krenil na pot k njim in sedel kot glava, in stoloval sem pri njih kakor kralj med vojsko, kot tisti, ki tolaži žalujoče.