1MAS ahora los más mozos de días que yo, se ríen de mí; Cuyos padres yo desdeñara ponerlos con los perros de mi ganado.
1Sedaj pa se mi smejejo mlajši od mene, ki njih očetov nisem maral pridružiti psom črede svoje.
2Porque ¿para qué yo habría menester la fuerza de sus manos, En los cuales había perecido con el tiempo?
2Kaj bi mi bila tudi koristila krepkost njih rok? saj jim je izginila mladostna čvrstost.
3Por causa de la pobreza y del hambre andaban solos; Huían á la soledad, á lugar tenebroso, asolado y desierto.
3Shujšani od stradanja in lakote, glojejo suho zemljo, ki je od nekdaj pusta in prazna.
4Que cogían malvas entre los arbustos, Y raíces de enebro para calentarse.
4Trgajo lobodo ob grmeh, in korenina bodičevja je njih hrana.
5Eran echados de entre las gentes, Y todos les daban grita como al ladrón.
5Izganjajo jih ljudje izmed sebe, vpijejo za njimi kakor za tatovi.
6Habitaban en las barrancas de los arroyos, En las cavernas de la tierra, y en las rocas.
6Po strašnih prepadih morajo bivati, po jamah in skalnih votlinah.
7Bramaban entre las matas, Y se reunían debajo de las espinas.
7Izza grmovja vreščijo, med koprivami se zbirajo –
8Hijos de viles, y hombres sin nombre, Más bajos que la misma tierra.
8otroci bedakov, da, otroci brezčastnežev, z bičem izgnani iz dežele!
9Y ahora yo soy su canción, Y he sido hecho su refrán.
9In tem sem sedaj v zabavljivo pesem, postal sem jim v prislovico!
10Abomínanme, aléjanse de mí, Y aun de mi rostro no detuvieron su saliva.
10Gnusim se jim, stopajo daleč od mene in ne prizanašajo licu mojemu s pljuvanjem.
11Porque Dios desató mi cuerda, y me afligió, Por eso se desenfrenaron delante de mi rostro.
11Kajti Bog mi je razrešil vrv življenja in me ponižal, zato so si popustili uzdo pred menoj.
12A la mano derecha se levantaron los jóvenes; Empujaron mis pies, Y sentaron contra mí las vías de su ruina.
12Na desnici se mi postavlja tista zalega, noge mi odpahujejo stran, zoper mene napravljajo poti svoje, meni v pogubo.
13Mi senda desbarataron, Aprovecháronse de mi quebrantamiento, Contra los cuales no hubo ayudador.
13Razdirajo stezo mojo, pospešujejo mi pogubo, oni, ki sami so brez pomočnika.
14Vinieron como por portillo ancho, Revolviéronse á mi calamidad.
14Kakor skozi širok predor se rinejo sem, lomasteč se vale nadme.
15Hanse revuelto turbaciones sobre mí; Combatieron como viento mi alma, Y mi salud pasó como nube
15Strahote so se obrnile proti meni. Čast moja se je razprhnila kakor v viharju, in sreča moja je minila kakor leteč oblak.
16Y ahora mi alma está derramada en mí; Días de aflicción me han aprehendido.
16In sedaj se razliva v meni duša moja; dohiteli so me bede polni dnevi.
17De noche taladra sobre mí mis huesos, Y mis pulsos no reposan.
17Noč mi vrta po kosteh, da se mi drobé, in glodajoče bolečine mi ne mirujejo.
18Con la grande copia de materia mi vestidura está demudada; Cíñeme como el cuello de mi túnica.
18Vsled velike sile bolezni se mi grdo prilega obleka, oklepa me kakor telovnika mojega ovratnik.
19Derribóme en el lodo, Y soy semejante al polvo y á la ceniza.
19Pahnil me je v blato, da sem enak prahu in pepelu.
20Clamo á ti, y no me oyes; Preséntome, y no me atiendes.
20Vpijem k tebi, a mi ne odgovarjaš, stojim proseč, pa me le strmo gledaš.
21Haste tornado cruel para mí: Con la fortaleza de tu mano me amenazas.
21Izpreobrnil si se v grozovitnega meni, z močjo roke svoje me preganjaš.
22Levantásteme, é hicísteme cabalgar sobre el viento, Y disolviste mi sustancia.
22Vzdiguješ me gori na veter, da bi odletel in se razrušil v šumu viharja.
23Porque yo conozco que me reduces á la muerte; Y á la casa determinada á todo viviente.
23Kajti vem, da me odpelješ v smrt in v hišo, ki je določena vsem živečim.
24Mas él no extenderá la mano contra el sepulcro; ¿Clamarán los sepultados cuando él los quebrantare?
24Toda ne iztegne li kdo roke svoje, ko pada? in če kdo gine, ne vpijejo li za pomoč?
25¿No lloré yo al afligido? Y mi alma ¿no se entristeció sobre el menesteroso?
25Ali nisem jokal nad njim, ki ga je zadela nesreča? ni li mi bilo v duši žal siromaka?
26Cuando esperaba yo el bien, entonces vino el mal; Y cuando esperaba luz, la oscuridad vino.
26Kajti čakal sem dobrega, a prišlo je hudo, nadejal sem se svetlobe, a prišla je tema.
27Mis entrañas hierven, y no reposan; Días de aflicción me han sobrecogido.
27Osrčje moje v bridkosti kipi in ne miruje, zadeli so me mučni dnevi.
28Denegrido ando, y no por el sol: Levantádome he en la congregación, y clamado.
28Žalujoč hodim semtertja, brez solnca, stojim v zboru in vpijem za pomoč.
29He venido á ser hermano de los dragones, Y compañero de los buhos.
29Brat sem postal šakalom, nojem pa tovariš.
30Mi piel está denegrida sobre mí, Y mis huesos se secaron con ardentía.
30Koža mi je očrnela in se lupi raz mene, kosti moje goré od vročine.In tako se je premenila harfa moja v žalostinko in piščal moja v jokanja glas.
31Y hase tornado mi arpa en luto, Y mi órgano en voz de lamentadores.
31In tako se je premenila harfa moja v žalostinko in piščal moja v jokanja glas.