1LOS proverbios de Salomón, hijo de David, rey de Israel:
1Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja izraelskega:
2Para entender sabiduría y doctrina; Para conocer las razones prudentes;
2da se spozna modrost in uk, da se umejo razumnosti besede,
3Para recibir el consejo de prudencia, Justicia, y juicio y equidad;
3da se sprejme pouk v modrem vedenju, v pravičnosti, pravi sodbi in poštenosti,
4Para dar sagacidad á los simples, Y á los jóvenes inteligencia y cordura.
4da se dá preprostim pamet, mladeniču spoznanje in razsodnost.
5Oirá el sabio, y aumentará el saber; Y el entendido adquirirá consejo;
5Čul jih bo modri in napredoval v znanosti, in razumnik si pridobode modrih vodil,
6Para entender parábola y declaración; Palabras de sabios, y sus dichos oscuros.
6da razume pregovore in skrivnostne izreke, besede modrih in njih uganke.
7El principio de la sabiduría es el temor de Jehová: Los insensatos desprecian la sabiduría y la enseñanza.
7Strah GOSPODOV je začetek znanja; modrost in pouk zaničujejo neumneži.
8Oye, hijo mío, la doctrina de tu padre, Y no desprecies la dirección de tu madre:
8Poslušaj, sin moj, očeta svojega pouk in ne zametuj nauka matere svoje:
9Porque adorno de gracia serán á tu cabeza, Y collares á tu cuello.
9kajti krasen venec je to glavi tvoji in verižica zlata tvojemu grlu.
10Hijo mío, si los pecadores te quisieren engañar, No consientas.
10Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj.
11Si dijeren: Ven con nosotros, Pongamos asechanzas á la sangre, Acechemos sin motivo al inocente;
11Ako govore: „Pojdi z nami, na kri prežímo, nedolžnega zalezujmo brez vzroka;
12Los tragaremos vivos como el sepulcro, Y enteros, como los que caen en sima;
12pogoltnimo jih žive, kakor jih požira smrtni kraj, in nepoškodovane, kakor da bi naglo padli v jamo;
13Hallaremos riquezas de todas suertes, Henchiremos nuestras casas de despojos;
13vsakršno drago blago si pridobimo, s plenom napolnimo hiše svoje;
14Echa tu suerte entre nosotros; Tengamos todos una bolsa:
14srečo izkusi sredi nas, ena mošnja bodi nam vsem!“ –
15Hijo mío, no andes en camino con ellos; Aparta tu pie de sus veredas:
15sin moj, ne hodi po poti ž njimi, zdrži nogo svojo od njih steze!
16Porque sus pies correrán al mal, E irán presurosos á derramar sangre.
16Ker njih noge tečejo za hudim in kri hité prelivat.
17Porque en vano se tenderá la red Ante los ojos de toda ave;
17Res, zaman se razpenja mreža pred očmi vsakega ptiča,
18Mas ellos á su propia sangre ponen asechanzas, Y á sus almas tienden lazo.
18oni pa – sami na svojo kri preže, zalezujejo lastne duše svoje!
19Tales son las sendas de todo el que es dado á la codicia, La cual prenderá el alma de sus poseedores.
19Take so steze njih, ki iščejo krivičnega dobička: jemlje dušo njim, ki si ga lasté.
20La sabiduría clama de fuera, Da su voz en las plazas:
20Modrost glasno kliče zunaj, na ulicah zaganja svoj glas;
21Clama en los principales lugares de concurso; En las entradas de las puertas de la ciudad dice sus razones:
21vpije, kjer se največ ljudstva gnete, ob vhodu v vrata, v mestu, govori besede svoje:
22¿Hasta cuándo, oh simples, amaréis la simpleza, Y los burladores desearán el burlar, Y los insensatos aborrecerán la ciencia?
22Doklej, o preprosti, boste ljubili nespamet in, zasmehovalci, imeli veselje v zasmehovanju in, bedaki, sovražili znanje?
23Volveos á mi reprensión: He aquí yo os derramaré mi espíritu, Y os haré saber mis palabras.
23Obrnite se k svarjenju mojemu! Glejte, izlijem vam duha svojega, oznanjala vam bom besede svoje.
24Por cuanto llamé, y no quisisteis: Extendí mi mano, y no hubo quien escuchase;
24Toda, ko sem klicala, ste se branili, ko sem iztezala roko svojo, nihče se ni zmenil zanjo,
25Antes desechasteis todo consejo mío, Y mi reprensión no quisisteis:
25temuč prezirali ste vse svete moje in svarila mojega si niste želeli:
26También yo me reiré en vuestra calamidad, Y me burlaré cuando os viniere lo que teméis;
26zato se bom tudi jaz smejala v nesreči vaši in vas zasmehovala, kadar pride, česar se bojite;
27Cuando viniere como una destrucción lo que teméis, Y vuestra calamidad llegare como un torbellino; Cuando sobre vosotros viniere tribulación y angustia.
27kadar pride kakor besneča uima, česar se bojite, in se približa nesreča vaša kakor nevihta, ko pridere nad vas stiska in nadloga.
28Entonces me llamarán, y no responderé; Buscarme han de mañana, y no me hallarán:
28Tedaj me bodo klicali, pa jim ne odgovorim, skrbno me bodo iskali, a ne najdejo me:
29Por cuanto aborrecieron la sabiduría, Y no escogieron el temor de Jehová,
29zato ker so sovražili znanje in strahu GOSPODOVEGA niso izvolili,
30Ni quisieron mi consejo, Y menospreciaron toda reprensión mía:
30svetov mojih niso hoteli, a zaničevali so vse svarjenje moje.
31Comerán pues del fruto de su camino, Y se hartarán de sus consejos.
31Zato bodo jedli od sadu pota svojega in sitili se z naklepi svojimi.
32Porque el reposo de los ignorantes los matará, Y la prosperidad de los necios los echará á perder.
32Zakaj bebcev upor jih ubije in brezkrbnost bedakov jih pokonča.Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.
33Mas el que me oyere, habitará confiadamente, Y vivirá reposado, sin temor de mal.
33Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.