1BENDICE, alma mía, á Jehová. Jehová, Dios mío, mucho te has engrandecido; Haste vestido de gloria y de magnificencia.
1Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;
2El que se cubre de luz como de vestidura, Que extiende los cielos como una cortina;
2ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.
3Que establece sus aposentos entre las aguas; El que pone las nubes por su carroza, El que anda sobre las alas del viento;
3Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,
4El que hace á sus ángeles espíritus, Sus ministros al fuego flameante.
4ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.
5El fundó la tierra sobre sus basas; No será jamás removida.
5Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.
6Con el abismo, como con vestido, la cubriste; Sobre los montes estaban las aguas.
6Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.
7A tu reprensión huyeron; Al sonido de tu trueno se apresuraron;
7Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –
8Subieron los montes, descendieron los valles, Al lugar que tú les fundaste.
8dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.
9Pusísteles término, el cual no traspasarán; Ni volverán á cubrir la tierra.
9Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.
10Tú eres el que envías las fuentes por los arroyos; Van entre los montes.
10Ti izpuščaš studence po dolinah, da tečejo med gorami;
11Abrevan á todas las bestias del campo: Quebrantan su sed los asnos montaraces.
11napajajo vse poljske živali, žejo svojo si gasé divji osli.
12Junto á aquellos habitarán las aves de los cielos; Entre las ramas dan voces.
12Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej.
13El que riega los montes desde sus aposentos: Del fruto de sus obras se sacia la tierra.
13On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja.
14El que hace producir el heno para las bestias, Y la hierba para el servicio del hombre; Sacando el pan de la tierra.
14On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje,
15Y el vino que alegra el corazón del hombre, Y el aceite que hace lucir el rostro, Y el pan que sustenta el corazón del hombre.
15in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku.
16Llénanse de jugo los árboles de Jehová, Los cedros del Líbano que él plantó.
16Siti se drevje GOSPODOVO, cedre na Libanonu, ki jih je vsadil,
17Allí anidan las aves; En las hayas hace su casa la cigüeña.
17kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah.
18Los montes altos para las cabras monteses; Las peñas, madrigueras para los conejos.
18Gore visoke so divjim kozlom, pečine skalnim jazbecem prebivališče.
19Hizo la luna para los tiempos: El sol conoce su ocaso.
19Naredil je mesec, da meri čase, in solnce, ki pozna zahod svoj.
20Pone las tinieblas, y es la noche: En ella corretean todas las bestias de la selva.
20Temo narejaš, da je noč, tedaj so vse gozdne živali pokonci:
21Los leoncillos braman á la presa, Y para buscar de Dios su comida.
21mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje.
22Sale el sol, recógense, Y échanse en sus cuevas.
22Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležé v brlogih svojih.
23Sale el hombre á su hacienda, Y á su labranza hasta la tarde.
23Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera.
24Cuán muchas son tus obras, oh Jehová! Hiciste todas ellas con sabiduría: La tierra está llena de tus beneficios.
24Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!
25Asimismo esta gran mar y ancha de términos: En ella pescados sin número, Animales pequeños y grandes.
25Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.
26Allí andan navíos; Allí este leviathán que hiciste para que jugase en ella.
26Tod hodijo ladje in leviatan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra.
27Todos ellos esperan en ti, Para que les des su comida á su tiempo.
27Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času.
28Les das, recogen; Abres tu mano, hártanse de bien.
28Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami.
29Escondes tu rostro, túrbanse: Les quitas el espíritu, dejan de ser, Y tórnanse en su polvo.
29Kadar jim skriješ obličje svoje, se prestrašijo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj.
30Envías tu espíritu, críanse: Y renuevas la haz de la tierra.
30Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvarjaš, in tako obličje obnavljaš zemlji.
31Sea la gloria de Jehová para siempre; Alégrese Jehová en sus obras;
31Slava GOSPODOVA traja naj vekomaj! Veseli se naj GOSPOD v delih svojih!
32El cual mira á la tierra, y ella tiembla; Toca los montes, y humean.
32Ko pogleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gorá, se kadé.
33A Jehová cantaré en mi vida: A mi Dios salmearé mientras viviere.
33Pel bom GOSPODU vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ.
34Serme ha suave hablar de él: Yo me alegraré en Jehová.
34O da bi mu bilo prijetno premišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v GOSPODU.Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!
35Sean consumidos de la tierra los pecadores, Y los impíos dejen de ser. Bendice, alma mía, á Jehová. Aleluya.
35Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Slavi, duša moja, GOSPODA! Aleluja!