1Salmo de David. DISPUTA, oh Jehová, con los que contra mí contienden; Pelea con los que me combaten.
1{Psalm Davidov.} Bojuj se, GOSPOD, zoper nje, ki se bojujejo z menoj, vojskuj se ž njimi, ki se vojskujejo z menoj.
2Echa mano al escudo y al pavés, Y levántate en mi ayuda.
2Zgrabi ščit veliki in mali in vstani meni v pomoč.
3Y saca la lanza, cierra contra mis perseguidores; Di á mi alma: Yo soy tu salud.
3In potegni sulico in zapri pot njim, ki me preganjajo; reci duši moji: Jaz sem rešenje tvoje.
4Avergüéncense y confúndanse los que buscan mi alma: Vuelvan atrás, y sean avergonzados los que mi mal intentan.
4Sramujejo se naj in v sramoto pridejo, kateri iščejo duše moje, umekniti se morajo in rdečica naj jih oblije, kateri mi nameravajo hudo.
5Sean como el tamo delante del viento; Y el ángel de Jehová los acose.
5Bodo naj kakor pleve pred vetrom, in angel GOSPODOV naj jih podi.
6Sea su camino oscuridad y resbaladeros; Y el ángel de Jehová los persiga.
6Temna bodi njih pot in polzka, in angel GOSPODOV naj jih preganja.
7Porque sin causa escondieron para mí su red en un hoyo; Sin causa hicieron hoyo para mi alma.
7Ker brez vzroka so mi skrito nastavili mrežo svojo, brez vzroka jamo izkopali duši moji.
8Véngale el quebrantamiento que no sepa, Y su red que escondió lo prenda: Con quebrantamiento en ella caiga.
8Poguba naj pride nanj iznenada, in naj ga ujame mreža njegova, ki jo je skril, v pogubo naj pade vanjo.
9Y gócese mi alma en Jehová; Y alégrese en su salud.
9In duša moja se bo radovala v GOSPODU, veselila se v rešenju njegovem.
10Todos mis huesos dirán: Jehová, ¿quién como tú, Que libras al afligido del más fuerte que él, Y al pobre y menesteroso del que le despoja?
10Vse kosti moje bodo govorile: GOSPOD, kdo je tebi enak? Siromaka otimlješ iz rok močnejšega od njega, siromaka in ubožca iz rok njega, ki ga pleni.
11Levantáronse testigos falsos; Demandáronme lo que no sabía;
11Priče vstajajo krivične, česar si nisem v svesti, me izprašujejo.
12Volviéronme mal por bien, Para abatir á mi alma.
12Hudo mi vračajo za dobro; zapuščena je duša moja.
13Mas yo, cuando ellos enfermaron, me vestí de saco; Afligí con ayuno mi alma, Y mi oración se revolvía en mi seno.
13In vendar sem jaz, ko so bili bolni, oblečen v raševino, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.
14Como por mi compañero, como por mi hermano andaba; Como el que trae luto por madre, enlutado me humillaba.
14Vedel sem se, kakor bi mi bil prijatelj ali brat, kakor žalujoč po materi, sem hodil sključen v žalni obleki.
15Pero ellos se alegraron en mi adversidad, y se juntaron; Juntáronse contra mí gentes despreciables, y yo no lo entendía: Despedazábanme, y no cesaban;
15Oni pa so se radovali moje hromote in se zbirali, zbirali so se zoper mene, druhal hudobna, in nisem tega vedel, psovali so me in niso nehali;
16Con los lisonjeros escarnecedores truhanes, Crujiendo sobre mí sus dientes.
16kakor brezbožni zabavljivci pri pojedinah so s svojimi zobmi režali name.
17Señor, ¿hasta cuándo verás esto? Recobra mi alma de sus quebrantamientos, mi única de los leones.
17Gospod, doklej boš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.
18Te confesaré en grande congregación; Te alabaré entre numeroso pueblo.
18Slavil te bom v velikem zboru, med ljudstvom obilim bom te hvalil.
19No se alegren de mí mis enemigos injustos: Ni los que me aborrecen sin causa hagan del ojo.
19Naj se ne radujejo nad menoj, ki so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo brez vzroka, naj ne mežikajo z očesom.
20Porque no hablan paz; Y contra los mansos de la tierra piensan palabras engañosas.
20Miru namreč ne govore, temuč zoper mirne v deželi izmišljajo zvijačne stvari.
21Y ensancharon sobre mí su boca; Dijeron: Ea, ea, nuestros ojos lo han visto!
21In proti meni široko režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!
22Tú lo has visto, oh Jehová; no calles: Señor, de mí no te alejes.
22Vidiš to, GOSPOD, ne molči torej; Gospod, ne bivaj daleč od mene.
23Muévete y despierta para mi juicio, Para mi causa, Dios mío y Señor mío.
23Zbúdi se in vstani na sodbo mojo, Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.
24Júzgame conforme á tu justicia, Jehová Dios mío; Y no se alegren de mí.
24Sodi me po pravičnosti svoji, GOSPOD, Bog moj, in naj se ne veselé nad mano.
25No digan en su corazón: Ea, alma nuestra! No digan: Hémoslo devorado!
25Naj ne govoré v srcu svojem: Aha, tako smo želeli! ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.
26Avergüencense, y sean confundidos á una los que de mi mal se alegran: Vístanse de vergüenza y de confusión los que se engrandecen contra mí.
26Osramočeni naj bodo in zardé vsi skupaj, ki se vesele nesreče moje; s sramoto naj se zagrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.
27Canten y alégrense los que están á favor de mi justa causa, Y digan siempre: Sea ensalzado Jehová, Que ama la paz de su siervo.
27A prepevajo naj in se radujejo, kateri se veselé pravičnosti moje, in govoré naj vedno: Poveličevan bodi GOSPOD, ki se veseli miru svojega hlapca.In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.
28Y mi lengua hablará de tu justicia, Y de tu loor todo el día.
28In jezik moj bo oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.