1Masquil de Asaph. ¿POR qué, oh Dios, nos has desechado para siempre? ¿Por qué ha humeado tu furor contra las ovejas de tu dehesa?
1{Nauk, Asafov.} Zakaj, o Bog, nas zametaš vedno? zakaj se kadi jeza tvoja zoper čredo paše tvoje?
2Acuérdate de tu congregación, que adquiriste de antiguo, Cuando redimiste la vara de tu heredad; Este monte de Sión, donde has habitado.
2Spomni se občine svoje, ki si jo pridobil oddavnaj in odkupil za rod posesti svoje, gore Sionske, ki si na njej prebival!
3Levanta tus pies á los asolamientos eternos: A todo enemigo que ha hecho mal en el santuario.
3Prispej k podrtinam večnim! Vse zlo je storil sovražnik v svetišču.
4Tus enemigos han bramado en medio de tus sinagogas: Han puesto sus divisas por señas.
4Rjuli so nasprotniki tvoji sredi zbirališča tvojega, postavili so svoja znamenja za znamenja.
5Cualquiera se hacía famoso según que había levantado El hacha sobre los gruesos maderos.
5Bilo je videti, kakor da vsak dviga kvišku sekiro v goščavi gozdni.
6Y ahora con hachas y martillos Han quebrado todas sus entalladuras.
6In zdaj razbijajo rezbe njegove vse s sekirami in s kladivi.
7Han puesto á fuego tus santuarios, Han profanado el tabernáculo de tu nombre echándolo á tierra.
7Zažgali so svetišče tvoje, do tal so oskrunili prebivališče tvojega imena.
8Dijeron en su corazón: Destruyámoslos de una vez; Han quemado todas las sinagogas de Dios en el tierra.
8Rekli so v srcu svojem: Ugonobimo jih vse vkup! Požgali so vsa zbirališča Boga mogočnega v deželi.
9No vemos ya nuestras señales: No hay más profeta; Ni con nosotros hay quien sepa hasta cuándo.
9Znamenj naših ne vidimo, ni več proroka, in ni ga med nami, ki bi vedel, doklej –?
10¿Hasta cuándo, oh Dios, el angustiador nos afrentará? ¿Ha de blasfemar el enemigo perpetuamente tu nombre?
10Doklej, o Bog, bo zasramoval stiskalec, večno li bo zaničeval sovražnik ime tvoje?
11¿Por qué retraes tu mano, y tu diestra? ¿Por qué la escondes dentro de tu seno?
11Zakaj odtezaš roko svojo in desnico svojo? Potegni jo iz nedrij svojih in naredi konec!
12Empero Dios es mi rey ya de antiguo; El que obra saludes en medio de la tierra.
12Vendar pa je Bog kralj moj že od nekdaj, ki dela rešitve na zemlji.
13Tú hendiste la mar con tu fortaleza: Quebrantaste cabezas de ballenas en las aguas.
13Ti si razklal v moči svoji morje, razbil si zmajem glave na vodah.
14Tú magullaste las cabezas del leviathán; Dístelo por comida al pueblo de los desiertos.
14Ti si raztreskal leviatanu glave, dal si ga za jed rodu, zverinam puščave.
15Tú abriste fuente y río; Tú secaste ríos impetuosos.
15Ti si odprl studenec in potok, ti si posušil reke neusahljive.
16Tuyo es el día, tuya también es la noche: Tú aparejaste la luna y el sol.
16Tvoj je dan, tvoja tudi noč, ti si napravil luč njeno in solnce.
17Tú estableciste todos los términos de la tierra: El verano y el invierno tú los formaste.
17Ti si določil vse meje zemlji, poletje in zimo napravil si ti.
18Acuerdáte de esto: que el enemigo ha dicho afrentas á Jehová, Y que el pueblo insensato ha blasfemado tu nombre.
18Spomni se vendar, da je sovražnik sramotil GOSPODA in da ljudstvo nespametno zaničuje ime tvoje.
19No entregues á las bestias el alma de tu tórtola: Y no olvides para siempre la congregación de tus afligidos.
19Ne daj tisti zveri duše grlice svoje, krdela ubožcev svojih ne zabi vekomaj.
20Mira al pacto: Porque las tenebrosidades de la tierra llenas están de habitaciones de violencia.
20Ozri se na zavezo, ker po kotih dežele je polno bivališč silovitosti.
21No vuelva avergonzado el abatido: El afligido y el menesteroso alabarán tu nombre.
21Ponižanec naj se ne vrne osramočen, ubožec in siromak naj hvalita ime tvoje.
22Levántate, oh Dios, aboga tu causa: Acuérdate de cómo el insensato te injuria cada día.
22Vstani, o Bog; potegni se za pravdo svojo, spomni se zasramovanja, ki ti ga delajo nespametneži vsak dan.Ne pozabi glasu sovražnikov svojih, ropota vzpenjajočih se zoper tebe, ki se vedno vzdiguje kvišku.
23No olvides las voces de tus enemigos: El alboroto de los que se levantan contra ti sube continuamente.
23Ne pozabi glasu sovražnikov svojih, ropota vzpenjajočih se zoper tebe, ki se vedno vzdiguje kvišku.